Točka zdravja

Hren, navadni (Armoracia rusticana)

Hren, navadni (Armoracia rusticana)

Uporabni del
Korenina.

Raba v prehrani
Je pogosto rabljena začimba. Svet Evrope ga razvršča v skupino naravnih začimb N2, ki se smejo dodati živilom v majhni količini, z možno omejitvijo zeliščnih učinkovin v izdelku, ki pa za hren niso določene. Predpisi ZDA ga z razvrstitvijo v skupino GRAS označujejo v splošnem smislu kot varnega. Po slovenski odredbi o razvrstitvi zdravilnih rastlin spada v kategorijo H, ki ima enak pravni položaj kot hrana.

Zeliščna raba
Po ljudskem izročilu hren razkužuje, spodbuja prekrvitev in prebavo, žene na vodo ter ima celilne lastnosti. Notranje se rabi proti okužbam dihal in sečil, ledvičnim kamnom in oteklinam. Zunanje pa proti vnetim sklepom oziroma vezivnim tkivom.

Odmerek za odrasle
2 do 4 grame sveže korenine pred obrokom.

Novejša dognanja
Po intravenskem injiciranju hrenova peroksidaza zaznavno zniža krvni tlak. Ker aspirin in sorodna protivnetna sredstva učinek izničijo, sklepajo, da omenjeni encim spodbuja nastanek presnovkov arahidonske kisline, ki so sporočilne molekule za začetek marsikaterih bioloških dejavnosti, te pa se lahko kažejo navzven tudi kot boljša prekrvitev in celjenje.

Stranski učinki in strupenost
Izotiocianati lahko učinkujejo na koži dražilno in sprožijo alergijo. S hrenom so se že zastrupile živali. Zastrupitveni znaki so vnetje želodca ali vampa ter  razdraženost, ki ji sledi odpoved krvnega obtoka, kolaps  -žival se zgrudi. 

Prepovedi in opozorila
Menijo, da hren zavira delovanje ščitnice, zato se ga naj izogibajo bolniki  s hipotireozo oziroma tisti, ki se zdravijo s tiroksinom. Trditev ni podkrepljena z dokazi, razen z ugotovitvijo, da je zaviralni učinek na ščitnici pogost po zeljevkah, te tudi tako kot hren spadajo med križnice.
Zaradi nasprotujočega si delovanja hrenove peroksidaze in aspirina istočasno jemanje obojega  ni smiselno.
Sestavina alilizotiocianat je zelo strupena in dražilna za sluznico, zato naj se nosečnice in doječe matere hrena izogibajo.

Lekarniško mnenje
Kemična sestava hrena je dobro znana, med vsemi rastlinami vsebuje največ peroksidaze. Malo je na voljo podatkov o zdravilnem delovanju, vendar zdravilne učinke najbrž lahko pripišemo peroksidazi in izotiocianatom, posebno še spodbujanje prekrvitve in celjenja. Eterično olje je eno izmed najbolj nevarnih in se ne sme uporabljati niti notranje niti zunanje. Hrena naj ne bi užili več kot je običajno v prehrani.

Misel
Razlika med hrano in zdravilom je v človekovi ješčnosti. Hrana naj ostane dovolj pogosta, zdravilo pa dovolj redka dobrina.

Nazaj