Izcedek iz nosu ali zamašenost nosu, srbenje nosu, žrela in kihanje so značilni simptomi alergijskega rinitisa, ki mu pogovorno rečemo tudi seneni nahod. Prizadete so lahko tudi oči, pojavi se pordelost, solzenje in srbenje. Vendar pa vsakega izcedka iz nosu še ne moremo pripisati alergiji na cvetni prah, pršice ali drugim alergenom. Če postavimo ob stran prehlad, ki ga pogosto prav tako spremlja izcedek iz nosu ali zamašen nos, lahko te simptome povzročajo še anatomske nepravilnosti, hormonska nihanja, okužbe ali izpostavljenost določenim dejavnikom, recimo mrzlemu zraku ali pekoči hrani.

Na težave z alergijo lahko kaže pojavljanje značilnih simptomov v določenem letnem času, ob cvetenju rastlin. Samozdravljenje sicer ni napačen pristop, a imamo za priporočilo obiska zdravnika  več tehtnih argumentov. Zdravnik lahko nedvomno potrdi diagnozo in tudi prepozna alergen, na voljo pa ima tudi večjo izbiro zdravil, s katerimi lajša težave. Nenazadnje je možna tudi imunoterapija, ki pride v poštev ob določenih primerih.

Samozdravljenje alergijskega rinitisa z zdravili brez recepta, ki se dobijo v lekarni so primerna v primerih, če simptomi niso hudi in trajajo relativno kratek čas. Prva izbira so običajno antihistaminiki (cetirizin, loratidin), v obliki tablet ali sirupa. Uspešni so ob blaženju srbenja, težav z očmi, nosnega izcedka ter kihanja. Praktično neučinkoviti pa so pri zamašenem nosu. Običajno se odmerjajo enkrat dnevno. Posameznikom, ki ob zdravljenju s temi zdravili čutijo zaspanost priporočamo odmerjanje pred spanjem. 

Pri zamašenosti nosu priporočamo dekongestive (fenilefrin, pseudoefedrin), ki zožijo majhne žilice in tako zmanjšajo oteklost sluznice in olajšajo dihanje skozi nos. Pri nas so večinoma v kombiniranih zdravilih, namenjenih za lajšanje simptomov prehlada, le pseudoefedrin je v zdravilu z antihistaminikom, namenjenemu lajšanja težav alergijskega ali virusnega rinitisa. Zdravilo lahko povzroči nespečnost, odsvetujemo pa ga bolnikom s koronarno arterijsko boleznijo, glavkomom ozkega zakotja, hudo in nenadzorovano hipertenzijo, urinsko inkontinenco in nosečnicam. Manj omejitev imajo lokalni dekongestivi (ksilometazolin, oksimetazolin), ki jih pa lahko uporabljamo kratek čas, do 5 dni. Ob dolgotrajni uporabi namreč lahko povzročijo povratni rinitis, z izsušenostjo nosne sluznice.

Kot omenjeno imamo med zdravili na recept pestrejšo izbiro. Na voljo so antihistaminiki v obliki pršila za nos, ki izkazujejo hitrejši učinek in nekoliko pomagajo tudi pri zamašenem nosu. Močnejši učinek, predvsem na zamašenost nosu,  izkazujejo pršila za nos, ki vsebujejo kortikosteroide. Na recept lahko zdravnik predpiše tudi nekatera zdravila v obliki tablet in kapsul, poleg antihistaminikov tudi antagoniste levkotrienskih receptorjev. Slednji so primerni še posebej pri bolnikih z astmo. Ne smemo pa pozabiti niti na kapljice za oči z antihistaminiki, ki so nam v pomoč ob izrazitih očesnih simptomih.

Možnosti lajšanja alergijskega rinitisa je kar se tiče izbire zdravil precej raznolika. Uspešen se je izkazal individualen pristop, ki prilagodi način zdravljenja posameznemu bolniku. Poleg pazljive izbire zdravila vključuje tudi nefarmakološke pristope, med njimi se je kot najpomembnejši ukrep izkazal izogibanje alergenom.

Lekarniški farmacevti imamo tudi pri zdravljenju alergijskega rinitisa pomembno vlogo. Na nas se lahko obrnete, ko iščete primerno možnost za samozdravljenje. Izbira primernega zdravila ob samozdravljenju bo lažja in boljša, če nam zaupate čim več informacij. Opozorite nas, če jemljete redno kakšna zdravila ter kakšen je bil uspeh zdravljenja do sedaj. Ob izdaji zdravil vas bomo opozorili na nekatere vidike pravilne uporabe zdravil. Prosim, upoštevajte jih, saj lahko pomembno vplivajo na učinkovitost in varnost zdravljenja z zdravili. Priporočamo vam tudi da, če ste z alergijskim rinitisom imeli težave že v preteklosti pozorno spremljate cvetenje rastlin, si pravočasno priskrbite zdravila in jih začnite uporabljati ob pojavu peloda, ki vam povzroča težave.