Ko sta Kolumbova mornarja Rodrigo de Jerez in Luis Torres oktobra leta 1492 opazovala domorodce na Kubi, kako so prižigali posušene liste rastline (kohoba) in njen dim vlekli vase po cevčici (tabako), si verjetno nista predstavljala, da bo kajenje postalo ena najbolj množičnih razvad in odvisnosti sodobnega človeštva. Kajenje se je predvsem v 20. stoletju množično razmahnilo. S tem smo se počasi začeli zavedati, da kajenje ni naravna, ampak škodljiva, umetna človekova potreba. Ugotovili smo čedalje več zdravstvenih težav, ki jih povzroča, poleg tega pa se zavedli tudi dejstva, da nikotin povzroča močno odvisnost.

Nikotin sam po sebi ni glavni krivec mnogim škodljivim učinkom kajenja, je pa spojina, ki povzroča odvisnost in tako glavni dejavnik, ki prispeva k odvisnosti od tobaka. Proces odvisnosti ni enoplasten, pač pa vključuje biološke, psihološke, sociološke, genetske ter kulturne dejavnike.
K odvisnosti pomembno vpliva hitra absorpcija nikotina iz cigaretnega dima. Zaradi visoke koncentracije v krvi hitro doseže možgane, kjer se veže na nikotinske holinergične receptorje, kar ima za posledico sproščanje večih nevrotransmiterjev (vključujoč dopamin, noradrenalin, acetilholin, vasopresin, serotonin in beta-endorfin). Posledično povzroča različne psihološke ter fiziološke učinke. Ta lastnost je zelo ″ugodna″ in pravzaprav potrebna pri večini substanc, ki povzročajo odvisnost. Ko se koncentracija nikotina v telesu zniža, kadilec namreč občuti izrazito željo po cigareti. Zaradi hitrega prehoda substance v možgane lahko uspešno vzdržuje dozo nikotina ter tako doseže želen učinek. Tako se ″poživitveni″ učinek ob vsaki prižgani cigareti obnovi. Precej hitro se doseže tudi toleranca na toksični učinek nikotina, kot je slabost. Le ta se pojavlja ob prvem stiku s cigareto, a sčasoma preide v občutek zasvojenosti.
Kljub jasno postavljenim merilom za odvisnost, se pogosto sprašujemo, kako ugotoviti, ali je kaka oseba res odvisna od tobaka, ali pa kadi ″le za zabavo″. V pomoč so nam različni vprašalniki, ključno vprašanje pri določanju odvisnosti pa je, kdaj (med dnevom) oseba pokadi prvo cigareto. Če se to zgodi v prvih minutah po tistem, ko vstane, je močno odvisna od tobaka. Zanesljivi kazalec močne odvisnosti so tudi znaki abstinenčne krize, ki se pojavijo v 24 urah po prekinitvi kajenja (glavobol, tesnoba, nespečnost, nepotrpežljivost, razdražljivost, nemir, zaprtje,...)
Kadilci dostikrat trdijo, da jim kajenje pomaga premagovati stres, napetost, občutek nerodnosti, depresijo, jezo, in dolgočasje. Dosegljivi podatki temu ne pritrjujejo, nasprotno ugotavljajo, da kajenje odpravlja, kot edino negativno splošno počutje, le z nikotinom povezane odtegnitvene simptome.

V Sloveniji kadi četrtina odraslih oseb (podatek za leto 2001). V preteklosti je bilo bistveno več kadilcev med moškimi, a se že vrsto let ta razlika med spoloma zmanjšuje. Tako kažejo podatki za Slovenijo za leto 2001, da je kadilcev med odraslimi moškimi 28,1%, med odraslimi ženskami pa 20,1%. V zadnjih desetletjih je sicer opaziti trend upadanja; leta 1978 je bilo med odraslimi dobra tretjina kadilcev (35,5%). Posebej pada delež kadilcev med odraslimi moškimi. Po drugi strani pa je strah zbujajoč podatek, da se odstotek rednih kadilcev med mladimi izrazito povečuje, predvsem velja to za dekleta. Tako se je v Sloveniji med mladimi odstotek kadilk skoraj izenačil z odstotkom kadilcev. Kar ¼ mladih, starih 15 do 16 let, se opredeljuje kot rednih kadilcev. Še bolj srhljiv je podatek, da je skoraj ? tistih, ki so leta 2003 izjavili, da so že kadili, pokadili prvo cigareto pri starosti 11 let ali prej.

Nikotin je droga, ki zelo hitro zasvoji. Mlajši, ko je organizem, ko se sreča z nikotinom, hitreje ga le-ta zasvoji. To kažejo tudi podatki anket, saj je več kot 4/5 odraslih kadilcev začelo kaditi pred 18. letom in odtlej jih je že več kot polovica kadila redno vsak dan. Čim mlajša je oseba, ko začne kaditi, tem večja je verjetnost, da bo kadil dlje časa ter zaradi kajenja tudi prezgodaj umrl.
Statistični podatki kažejo, da je kajenje pogostejše pri določenih skupinah ljudi: zaporniki, ljudje z mentalnimi problemi, ljudje nižjega socialnega in ekonomskega sloja ter z nižjo stopnjo izobrazbe. Glede na te podatke so v Sloveniji najbolj ogroženi mlajši odrasli moški, živeči v mestih, z največ srednjo izobrazbo in iz nižjega družbenega sloja.
Mladi se ″tolažijo″, da kajenje povzroča težave z zdravjem v starosti, ki je - ko imaš 15, 16 let in se ti zdi ves svet tvoj - stoletja daleč. Vendar se posledice kajenja kaj hitro pokažejo tudi pri mladih. Delovanje pljuč je pri mladih kadilcih slabše kot pri tistih, ki niso nikoli kadili. Kajenje zavira rast pljuč. Pri mladih kadilcih se hitro pokažejo znaki bolezni srca in ožilja. Kajenje oslabi telesno pripravljenost. Pri njih je večja verjetnost konzumiranja alkoholnih pijač, uporabe marihuane ter zlorabe ostalih, trdih drog. Večina s kajenjem povezanih smrti ni hitre narave. V primeru, da se razvije kronična obstruktivna pljučna bolezen, katerega skoraj edini vzrok je prav kajenje, pa lahko pričakujemo več let obolenje in spremljajočih težav preden nastopi smrt.