Kalcij je najpogostejši mineral v telesu. Večina, približno 99 %, ga je v kosteh in zobeh, ki jim omogoča trdnost. Preostanek najdemo v zunajcelični tekočini, strukturah znotraj celic in celičnih membranah, saj ga telo potrebuje tudi za krčenje mišic, strjevanje krvi, vzdrževanje pravilnega srčnega ritma in aktivacijo več encimov.

Potrebe po kalciju zadostimo s prehrano, lahko ga zaužijemo tudi v obliki prehranskih dodatkov. Premajhen vnos kalcija v telo se kompenzira tako, da ga telo potegne iz kosti, kar oslabi njihovo trdnost. Učinkovitost absorpcije kalcija iz prebavil s starostjo upada, posledica tega je pomanjkanje kalcija, kar pripelje do osteopenije in sčasoma do osteoporoze. Na žalost tega procesa sami ne zaznamo pravočasno, saj ga ne spremljajo nobeni simptomi.

Pomanjkanje kalcija lahko preprečimo z dovolj velikim vnosom. Odrasla oseba dnevno potrebuje okrog 1000 mg kalcija, da ohrani ustrezno koncentracijo kalcija v krvi, brez oslabitve kosti. Zelo bogati s kalcijem so mleko in mlečni izdelki ter nekatere vrste zelenjave (npr. brokoli, ohrovt, koromač, por), žita in nekatere mineralne vode (več kot 150 mg kalcija/l). Ob tem velja opozoriti, da je biodostopnost kalcija iz živil rastlinskega izvora lahko pomembno manjša, npr. zaradi vsebnosti oksalatov, ki s kalcijem tvorijo netopen kompleks. Primer je špinača, ki v 100 g vsebuje 126 mg kalcija, a je slabši vir kalcija kot brokoli, katerega 100 g vsebuje 35 mg kalcija. Meso vsebuje malo kalcija, podobno velja tudi za ribe, razen če jih uživamo s kostmi (npr. sardine).

Za posameznike, ki s prehrano ne zadovoljijo potreb po kalciju, so na voljo prehranska dopolnila s kalcijem. Na trgu jih najdemo v različnih farmacevtskih oblikah (tablete, šumeče tablete), katerih vsebnost kalcija se prav tako razlikuje. Upoštevati je treba, da lahko prehranska dopolnila vsebujejo kalcij v različnih vrstah soli. Vsebnost kalcija je največja v kalcijevem karbonatu (40 %) in fosfatu (23–39 %). Manj kalcija je v citratu (21 %), laktatu (13 %) in glukonatu (9 %).

Čeprav se na prvi pogled ponuja karbonat kot idealna izbira, ima tudi ta oblika pomanjkljivosti. Ena od teh je slabša topnost v vodi, zato ga z namenom, da izboljšamo absorpcijo, priporočamo odmerjati s hrano. Absorpcijo zmanjšajo zdravila, ki zavirajo izločanje želodčne kisline. V tem primeru priporočamo izbiro vodotopne oblike kalcija, na primer kalcijev citrat. Tako obliko priporočamo posameznikom, ki imajo ob uživanju kalcijevega karbonata prebavne težave, npr. napihnjenost, zaprtje, občutek teže v želodcu.

Seveda tudi pretiravati z dodajanjem kalcija ne smemo. Dnevni odmerki, ki presegajo 3 g, lahko škodujejo. Povečane koncentracije kalcija v urinu lahko povzročijo nastanek ledvičnih kamnov. Pojav hiperkalciemije, posebno pri posameznikih, ki uživajo visoke odmerke vitamina D, je povezan z nastankom anoreksije, slabosti, bruhanja, zaprtja in poliurije.

Bogat in raznolik trg uporabnikom včasih oteži nakup, namesto da bi jim ga olajšal. Širok nabor izdelkov nas zmede in postavi pred težko odločitev, kako izbrati najprimernejšega zase. Lekarna je v takem primeru ustrezna odločitev, saj vam bo strokovno podkovano osebje primerno svetovalo. Še toliko pomembnejša pa postane lekarna takrat, ko se zdravite s kakšnimi zdravili.