Vsak otrok je Dar. In za vsakega otroka bi bili najbolj veseli, če ne bi nikoli zbolel. Pa vendar starši včasih prehitro odreagiramo, smo prestrašeni, ko vidimo, da se z otrokom nekaj dogaja. Pediatri radi pripomnijo, da so otroci velikokrat bolj vztrajni in potrpežljivi kot nemalokateri odrasli. Tudi lekarniški farmacevti smo pri svetovanju glede zdravljenja otrok še bolj pozorni. Pomembno je, da vedno ostajamo mirni in da se zavedamo, da vročina ni bolezen in je včasih celo dobrodošla za razvoj imunskega sistema.

 

Normalna telesna temperatura je dokaj stalna in znotraj dneva niha v razponu 1° C. Zjutraj je nekoliko nižja, proti večeru pa se zviša. Odvisna je tudi od starosti, zaužite hrane in telesne vadbe. Otroci imajo na splošno nekoliko višjo telesno temperaturo kot odrasli.

 

Vročina ni bolezen in sama po sebi ni nevarna, ampak fiziološki mehanizem, ki pomaga zmanjševati negativne učinke okužb. Ugotovljeno je namreč, da povišana telesna temperatura močno zavre razmnoževanje ter škodljive vplive bolezenskih klic. Hkrati se okrepi obrambni imunski sistem, kar je še posebej pomembno pri virusnih okužbah. Povišana telesna temperatura tudi poveča učinkovitost antibiotikov. Prav zato je nesmiselno zbijati vročino za vsako ceno. Zbijanje vročine lahko posledično pomeni kasnejše prepoznavanje vzroka bolezni, v nekaterih primerih tudi podaljšanje časa zdravljenja (npr. paracetamol podaljša trajanje noric).

Otroka je potrebno skrbno opazovati, ko je zdrav in kadar je bolan. Pozorni moramo biti na otrokovo obnašanje, njegovo dejavnost, tek, motnje spanja, dihanje, kašelj, bruhanje ter odvajanje vode in blata. Zelo pomemben je podatek o količini popite tekočine in izgledu otrokove kože (pojav izpuščaja, napetost kože). Kadar ima otrok vročino, ga opazujemo tudi v spanju. 

Vedeti moramo, da je zniževanje vročine le prehodno, saj bo temperatura ponovno narasla dokler ne odstranimo glavnega vzroka, ki je vročino povzročil.  Cilj in prednost zniževanja telesna temperature je večje udobje otroka, manjša izguba tekočine in soli ter preprečiti vročinske krče pri občutljivih otrocih.

 

Telesno temperaturo moramo meriti 10 – 15 minut po tem, ko smo otroka vzeli izpod tople odeje oz. smo mu slekli topla oblačila in po hranjenju, da bi se izognili umetno povišani temperaturi. 

Starše vedno opozorimo, da se vrednosti izmerjene telesne temperature razlikujejo glede na mesto merjenja. Vedeti moramo, da je temperatura, izmerjena v ritki lahko tudi za pol stopinje višja, kot če jo merimo pod pazduho. Prav tako je za 0,2 do 0,3 stopinje višja temperatura, izmerjena v ušesu.

 

- Povečano nastajanje toplote v organizmu (najpogosteje ob akutni virusni in bakterijski okužbi; navadni prehladi, okužbe nosu, žrela, srednjega ušesa, sapnika in pljuč; redkeje zaradi različnih alergenov, nekaterih cepiv ali zdravil)

- Moteno oddajanje toplote v okolico (ob naporu, večji mišični aktivnosti, povečanem presnavljanju, pregretju dojenčkov, izsušenosti (dehidraciji) telesa, po obsežnih opeklinah; tako stanje nastopi pogosteje ob visoki temperaturi in vlagi okolja)

Tudi rast zob lahko povzroči povišano telesno temperaturo, vendar le redko nad 38 °C in redko traja več kot 8 ur. 

Lekarniški farmacevti vedno napotimo starše k zdravniku, če:

- so otroci mlajši od 3 mesecev z vročino nad 38 °C merjeno pod pazduho,

- če so otroci mlajši od 6 mesecev z vročino nad 39 °C,

- če je vročina nad 40 °C,

- če otrok kaže znake prizadetosti – pomembno je opazovati otrokovo obnašanje!

Napotitev k zdravniku je potrebna tudi, kadar je po izboljšanju ponovni zagon visoke vročine, kadar temperatura traja več kot 3 dni, kadar je otrok mlajši od dveh let in temperatura traja več kot en dan brez znakov prehlada ali driske.

 

Otroku vedno ponudimo več tekočine. Če je otrok dojen, je materino mleko najboljši vir tekočine. Otrok naj ima na sebi lahka bombažna oblačila. Temperatura prostora naj bo od 20 – 22 °C, prostore večkrat dnevno prezračimo. Otroka pokrijemo le z lahko bombažno odejo, da lažje oddaja odvečno toploto v okolico. Dobrodošlo je hlajenje z mlačno vodo:

- mlačni (30 – 33 °C) ovitki, ki zaradi izhlapevanja delujejo hitreje kot kopel. Golega otroka ovijemo v mlačno in ožeto rjuho, čez katero ovijemo še suho rjuho za 5 minut in postopek 2 – 3 krat ponovimo.  

- mlačna kopel: začetna temperatura vode naj bo le stopinjo nižja od otrokove, v nekaj minutah jo z dolivanjem hladne vode znižamo na 30 – 33 °C, trajanje nekje 10 minut.

- mlačni obkladki: mlačne ožete plenice položimo na čelo, pod pazduhe in na dimlje. Ne alkoholnih obkladkov!

- mlačno brisanje: brisanje z mokro plenico ali brisačo po vsem telesu.

 

Vsak od staršev ima poseben čut, saj najbolje pozna svojega otroka, njegovo obnašanje in izgled kože. Zato cenimo ta Dar in ko vidite, da se z otrokom nekaj dogaja, se najprej odločite za splošne ukrepe in se prehitro ne vznemirjajte. Ko pa vidite, da otrok postaja »drugačen«, pa se oglasite v lekarni, kjer Vam bomo lekarniški farmacevti svetovali ustrezno zdravilo za vašega otroka, ali pa bomo presodili, de se oglasite pri svojem pediatru.