Živila so lahko okužena s številnimi različnimi mikroorganizmi (predvsem bakterijami, pa tudi virusi in praživalmi), ki povzročajo različne, predvsem prebavne zdravstvene težave. Med mikroorganizme, ki najpogosteje kontaminirajo hrano (in vodo), sodijo norovirusi, Salmonella spp., Campylobacter spp., Staphylococcus aureus, Clostridium perfringens, Escherichia coli idr.

Simptomi se pojavijo v obdobju od nekaj ur do nekaj dni po zaužitju kontaminirane hrane. Najpogostejši simptomi zastrupitve s hrano so razdražen želodec, želodčni krči, slabost, bruhanje, driska, vročina in bolečine v mišicah/telesu. Simptomi in njihova intenzivnost se lahko razlikujejo glede na to, kateri mikroorganizem je kontaminiral hrano. Bolezen lahko poteka v blagi, pa tudi v precej hudi obliki. Pri nekaterih ljudeh lahko dolgotrajna driska in bruhanje povzročita znatno dehidracijo in zahtevata zdravstveno oskrbo. Večina akutnih bolezni traja 1 do 2 dni, nekatere bolezni, ki se prenašajo s hrano, pa lahko trajajo tedne ali celo mesece.

Nevarnost zastrupitve s hrano je večja pri kupljenih živilih, saj gredo ta, preden pridejo na naše krožnike, skozi dolgotrajen postopek. Pri vsakem koraku postopka obstaja nevarnost kontaminacije, če s hrano med potjo ne ravnamo pravilno. Tudi hrana z domačih vrtov se lahko okuži s potencialno škodljivimi organizmi. Živila, ki so najpogosteje povezana z boleznimi, ki se prenašajo s hrano, so premalo kuhano in nepravilno pripravljeno meso in ribe, neoprano sadje in zelenjava ter surova ali nepasterizirana jajca, mleko in moka.

Patogenih mikroorganizmov ne moremo niti videti, vonjati, okušati ali zaznati s tipom. Ker je zato zelo težko napovedati, kje in kdaj bo prišlo do okužbe, je še toliko pomembneje, da pri pripravi hrane upoštevamo preventivne ukrepe.

• Pogosto si umivajmo roke in površine očistimo z milom in vodo. Na rokah in površinah se lahko zadržujejo in širijo mikrobi z enega živila na drugo.
• Surovo meso, jajca in ribe je treba zaradi velike možnosti bakterijske kontaminacije med pripravo hraniti ločeno od vseh drugih živil.
• S temeljito toplotno obdelavo mesa, jajc in rib znatno zmanjšamo tveganje za nastanek bolezni.
• Ostanke hrane damo čim prej v hladilnik, da preprečimo rast bakterij.
• Bakterije se lahko razmnožujejo med 5 in 60 °C, hlajenje pod 4 °C pa bo upočasnilo njihovo rast.

Čeprav je večina primerov bolezni, ki se prenašajo s hrano, samoomejujočih, kar pomeni, da potekajo in izzvenijo same od sebe brez zdravljenja, priporočamo vsaj posvet v lekarni. Na voljo imamo namreč različna zdravila in druge izdelke, ki ublažijo simptome ter skrajšajo potek bolezni. Pozorni pa smo tudi na dejavnike, zaradi katerih je potreben obisk zdravnika. Pri nekaterih posameznikih je namreč tveganje zapletov zaradi uživanja okužene hrane večje. To so osebe, starejše od 65 let, otroci (predvsem mlajši od 5 let), nosečnice in osebe z oslabljenim imunskim sistemom. Pri teh posameznikih namreč imunski sistem ni tako učinkovit proti nekaterim organizmom.