Kako se zaščitimo pred melanomom?

Maligni melanom je med različnimi vrstami kožnega raka verjetno najbolj poznan, a na srečo ne najpogostejši. Na žalost pa se njegova incidenca viša najhitreje med vsemi raki. V Sloveniji je leta 2013 za malignim melanomom kože na novo zbolelo 523 ljudi. Pričakujemo, da bo pri enem izmed 54 ljudi v življenju postavljena diagnoza melanoma. Približno polovica ljudi, ki jim odkrijejo melanom je starejših od 65 let. Kljub temu se lahko pojavi že pri mlajši populaciji. Gre za drugi najpogostejši rak pri ljudeh, mlajših od 50 let ter peti najpogostejši rak pri mladi populaciji, starih med 15 in 24 let.

Verjetnost, da se ta oblika raka razvije je odvisna od več dejavnikov: starosti, dednosti, izpostavljenosti UV sevanju idr. Pri ljudeh svetle polti, ki se jim ob izpostavljanju sončnim žarkom hitro pojavijo opekline, redko porjavijo, imajo svetlo ali rdečo barvo las, modre oči in pegasto kožo se melanom pogosteje razvije. Podobno velja za ljudi z veliko pigmentih znamenj na koži. Pri ljudeh, ki imajo več kot 100 pigmentnih znamenj je verjetnost pojava melanoma sedemkrat večja, kot pri ljudeh z do petimi pigmentnimi znamenji. Večina ljudi ima po telesu 10 do 40 pigmentnih znamenj.

Svetovna zdravstvena organizacija je UV svetlobo uvrstila med dokazane karcinogene, saj predstavlja najpomembnejši okoljski dejavnik, ki vpliva na pojavnost melanoma. Škodljivo je predvsem intenzivno izpostavljanje sončni svetlobi, recimo ob dopustovanju, tveganje pa poveča tudi uporaba solarijev. Pomembna je tudi celokupna izpostavljenost UV žarkom, možnost pojava melanoma se podvoji pri osebah, ki so utrpele sončne opekline.

Najpomembnejši ukrep, ki bi lahko preprečil melanom pri večini primerov, je izogibanje pretiranemu izpostavljanju sončni svetlobi oziroma ustrezna zaščita. Predvsem ob najmočnejšem UV sevanju, med enajsto uro dopoldne in tretjo popoldne, se zadržujmo v senci ali se zaščitimo s pomočjo obleke (dolgi rokavi/hlačnice, klobuk, sončna očala). Ob zadrževanju na prostem pa na odkriti koži uporabimo zaščitna sredstva. V preteklosti so obstajale polemike glede učinkovitosti zaščitnih sredstev pri preprečevanju kožnega raka. Leta 2011 so tako izvedli obširno randomizirano klinično raziskavo, v katero so vključili 1600 posameznikov. Rezultati raziskave so potrdili smiselnost uporabe zaščitnih sredstev, saj njihova redna uporaba zmanjša incidenco melanoma za 50-73 %. Priporočamo uporabo zaščitnih sredstev z zaščitnim faktorjem vsaj 15 in vsebujočimi filtri, ki omogočajo širokospektralno zaščito (UVA in UVB). Pogosta napaka je nanos premajhne količine zaščitnega sredstva. Za zaščito celega telesa povprečne odrasle osebe potrebujemo 35 ml zaščitnega sredstva. Če nanesemo recimo polovico priporočene količine se zaščita zmanjša za 2/3. Ne pozabimo na ponovni nanos, to je čez 2 uri oziroma po vsakem prihodu iz vode.

Posebno pozornost namenimo otrokom. Za dojenčke do 6 mesecev starosti zaščitna sredstva niso primerna, saj jih ne izpostavljamo sončnim žarkom. Dojenčke starejše od pol leta in otroke pa zaščitimo z zaščitnimi sredstvi, ki vsebujejo zaščitni faktor vsaj 15 (raje 30 ali celo 50) in zagotavljajo zaščito tudi pred UVA žarki.

Pomemben dejavnik pri uspešnosti boja s kožnim rakom je redno samopregledovanje kože. Prvi znaki melanoma so običajno sprememba velikosti, oblike ali barve kožnega znamenja. Pozorni bodimo in čim prej pokažimo zdravniku tista znamenja, ki so nesimetrična in nepravilne oblike, z nepravilnimi, zabrisanimi robovi, neenakomerno obarvana ali večbarvna, večja od 6 mm in nad nivojem kože.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Bojan Madjar, mag.farm., spec.

Avgust 2017

Nazaj

Pomurske lekarne

Kako se zaščitimo pred melanomom?