Gre za snov, ki je čedalje popularnejša med športniki, saj naj bi jim pomagala do boljših dosežkov. Po njej posegajo tudi ljudje, ki želijo shujšati. Navsezadnje pa koristi tudi bolnikom s srčnim obolenjem ter bolnikom na hemodializi.

Karnitin je aminokislina, ki se v glavnem sintetizira v jetrih in ledvicah, manj pa tudi v možganih. V telesu je skorajda izključno le v srčni in skeletni muskulaturi. Poleg lastne sinteze ga telo lahko dobi tudi s hrano, predvsem živalskega izvora.
Glavna vloga karnitina je sodelovanje pri metabolizmu dolgoverižnih maščobnih kislin. Služi kot prenašalec le-teh v celične organele, kjer pri njihovi razgradnji prihaja do sproščanja energije. Zaradi tega so ga pograbile množice športnikov in ljudi, ki želijo shujšati. Pri obeh skupinah so bile narejene raziskave, ki pa niso prinesle dokončne potrditve o učinkovitosti. Še najobetavnejše rezultate so dobili pri aerobnih športih, medtem ko pri hujšanju ne smemo pozabiti na hkratno telesno dejavnost in seveda uravnoteženo prehrano. Ena od takih raziskav, narejena pri skupini košarkarjev, je dala še posebno spodbudne rezultate. Zaznali so občutno izboljšanje v hitrosti in skokih ter precejšnje znižanje maščevja.

Karnitin je v visokih koncentracijah v srčni mišici. Njegova prisotnost kaže koristi zaradi preprečevanja nastajanja mlečne kisline, ki je znana po tem, da lahko poškoduje srčno mišico. Dodatek karnitina se je tako izkazal kot koristen pri naslednjih srčnih težavah: ishemični srčni bolezni (angina pektoris), kongestivnem srčnem popuščanju (srčni infarkt) in kardiogenem šoku.
Že več desetletij je znano, da imajo bolniki z ledvično odpovedjo in bolniki na hemodializi spremenjen nivo karnitina, zato priporočamo dodajanje le-tega v obliki prehranskega nadomestila. Koristnost tega početja so med drugim potrdile tudi nekatere znanstvene raziskave. Posebej pri starejših osebah s pridruženim srčnim obolenjem ali pri posameznikih, ki kakovost življenja ocenjujejo kot nizko (slabo počutje, utrujenost ).
Pri raznih oblikah demence, posebej pri Alzheimerjevi bolezni, se priporoča jemanje acetil-L-karnitina. Dobrobit dosežemo posebno pri mlajših obolelih (45- do 65-letniki) ob pogoju, da z jemanjem začnemo dovolj zgodaj. Obolenja seveda ne ustavimo popolnoma, pač pa ga lahko znatno upočasnimo. Več raziskav je potrdilo pozitivne koristi pri dodajanju acetil-L-karnitina glede intelektualnih in spominskih funkcij.
Poleg teh stanj obstaja množica, pri katerih so zaznali ugodne učinke dodajanja karnitina. Ker pa še niso bile opravljene večje raziskave, vam dobrobiti ne moremo zagotoviti. Med taka stanja sodijo: kronične mišične slabosti, anoreksija, AIDS, moška neplodnost idr.

Karnitin nima kakšnih pomembnejših interakcij z drugimi zdravili. Pri zdravljenju epileptičnih napadov lahko nekatera zdravila znižajo nivo karnitina, zato se v določenih primerih priporoča dodajanje slednjega. Podobno velja za zdravljenje aknavosti, ko dodatek karnitina odpravi skeletno-mišične motnje, ki so verjetno posledica jemanja zdravila proti aknam.
Na splošno ni razloga za pretiran strah pred jemanjem karnitina. Neželeni učinki so redki, v glavnem gre za želodčno-črevesne težave, kot je driska. Se pa moramo zavedati, da se karnitin lahko pojavlja v dveh oblikah. Učinkovita je samo L-izomera, ki je tudi v naravi. Zato previdnost in pozornost ob nakupu prehranskega dodatka seveda naj ne bo odveč. D-oblika je neučinkovita, poleg tega pa tekmuje z L-obliko in ji tako niža učinkovitost.