Pri kašlju gre za zaščitni refleks, izzvan ob blokiranju oz. vzdraženju dihalnih poti. Gre za nespecifični simptom, ki ga lahko pri odraslih povežemo s preko 100 različnimi stanji/obolenji, a je večinoma nenevaren in izzveni v nekaj dneh. Pri otrocih pa kašelj obravnavamo drugače. Okužba, ki povzroči pri odrasli osebi le manjše težave, lahko vodi pri otroku do življenjsko ogrožajočih stanj, kot je denimo bronhiolitis. Šoloobvezen otrok zboli v povprečju sedem- do desetkrat letno zaradi okužbe gornjih dihalnih poti. Kot vzrok kašlja pri otrocih se v glavnem pojavljajo okužbe dihal, kot so prehlad, krup, bronhiolitis, oslovski kašelj ali pljučnica.

Prehlad
Je virusna okužba sluznice nosu, sinusov, žrela in velikih dihalnih poti. Bolezen se pojavi od enega do treh dni po okužbi. Začne se z nelagodnim občutkom v nosu ali žrelu, ki mu sledijo kihanje, nahod in zmerno slabo počutje. Telesna temperatura je ponavadi na začetku lahko nekoliko povišana, nato pa normalna. Izcedek iz nosu je na začetku voden in bister. Čez nekaj dni postane gostejši, moten, rumeno zelen in manj obilen. Velikokrat je prisoten kašelj, ki lahko vztraja še kak teden po bolezni. Zaradi kašlja, ki spremlja prehlad, ponavadi ni potreben obisk pri zdravniku. Se pa včasih pojavijo določeni zapleti, zato moramo biti pozorni na simptome, opisane v nadaljevanju.

Krup (akutni laringotraheobronhitis)
Gre za virusno okužbo grla in sapnika, kar vodi do edema sluznice ter zoženja dihalnih poti. Pojavlja se pri otrocih, mlajših od šestih let, najpogosteje med starostjo šestih mesecev do dveh let. Tak otrok se ponoči zbuja z močnim kašljanjem, podobnim laježu. Pogosto se mu pridružijo težko dihanje ter sikajoči in piskajoči šumi pri vdihu (stridor). Čeravno se težave zjutraj zmanjšajo, se lahko spet pojavijo med naslednjo nočjo. Poleg tega so lahko prisotni še drugi znaki: izcedek iz nosu, hripavost in vneto grlo, vročina, občutek slabosti, izguba teka in bolečine. Večinoma sledi navadnemu prehladu, kljub temu pa se včasih lahko pojavi spontano, brez predhodnih znakov prehlada. Simptomi so najizrazitejši med prvim in tretjim dnevom, nato pa počasi izzvenijo.
Pri krupu si ponavadi pomagamo s paro. Da bi se izognili nevarnosti poparitve, je ena od možnosti, da otroka odnesemo v kopalnico, kjer pustimo teči vročo vodo, s čimer napolnimo prostor s paro. Čeprav ta metoda kaže določene uspehe v praksi, znanstveno (še) ni potrjena. Morebiti je boljši nasvet, da stopimo za trenutek ven na hladen nočni zrak. Vsekakor skušajte otroka ob težkem, glasnem dihanju pomiriti in ga, namesto da leži, posedite. Zmanjšajte mu povišano telesno temperaturo in mu dajte piti dovolj tekočine. Izsušenost dihalnih poti zmanjšajte z vlažilniki zraka. Tako mu tudi olajšate dihanje. Z omenjenimi ukrepi lahko otroka negujete doma, kljub temu pa v določenih primerih svetujemo obisk pri zdravniku:
- če postane dihanje hitro ali sopeče in so vdihi še posebno glasni,
- če otrok s težavo diha in postaja nemiren ali če se slini in ne more požirati,
- če ne moremo znižati vročine, kljub ustreznemu odmerku paracetamola,
- če otrok pobledi oz. pomodri.

Oslovski kašelj
Povzročitelj je bakterija Bordetella pertussis. Kljub obveznemu cepljenju otrok se še lahko pojavi kak primer pri otrocih, mlajših od pet let. Ponavadi gre v tem primeru za lažjo obliko. Ob obolenju najprej zaznamo simptome, značilne za prehlad. Tem sledi čez nekaj dni kašelj. Le-ta se pojavlja v obliki silovitih napadov, čemur sledi nenaden globok vdih z značilnim spremljajočim zvokom, podobnim oslovskemu riganju. Pri dojenčku lahko povzroči občasne premore v dihanju. Otroka lahko tudi sili na bruhanje. Ker je povzročitelj bakterija, so pri zdravljenju potrebni antibiotiki, zato je seveda razumljivo, da vas v primeru suma na oslovski kašelj napotimo k zdravniku.

Bronhiolitis
Gre za vnetje majhnih dihalnih poti v pljučih (bronhiolusov). Ponavadi je posledica okužbe z respiratornim sincicijskim virusom. Najpogosteje se pojavlja pri dojenčkih do prvega leta starosti. Prisotni simptomi obsegajo suh kašelj, rahlo povišano temperaturo, hitro plitvo dihanje, sopenje, apnejo (začasno prenehanje dihanja) in cianozo (= modrikavost; posinjelost kože in sluznic zaradi previsoke koncentracije neoksigeniranega hemoglobina v kapilarni krvi). Otrok je ponavadi zelo zaspan. Ob sumu vas seveda napotimo k zdravniku.

Pljučnica
Gre za okužbo pljuč, ki zajame drobne pljučne mešičke (alveole) in tkiva okrog njih. Kot povzročitelji se pojavljajo bakterije, bakterijam podobne klice (Mycoplasma pneumoniae) in virusi, redkeje nekatere vrste gliv. Običajni simptomi pljučnice so produktiven kašelj, bolečina v prsih, mrzlica, vročina in težko dihanje. Ob sumu vas seveda napotimo k zdravniku. Le-ta lahko namreč s stetoskopom sliši značilne spremembe v prenosu zvoka, ki jih pljučnica ponavadi povzroči. Zdravljenje poteka ponavadi z antibiotiki. V prid napotitve k zdravniku pa govori tudi dejstvo, da spadajo otroci, posebej dojenčki, v eno od skupin ljudi, kjer je potek lahko nevarnejši.
Kašelj v večini primerov izzveni sam od sebe in tudi ni resnejša nevarnost za zdravje vašega otroka, zato kot tak ni nujen razlog obiska pri zdravniku, razen če ga ne spremljajo dodatni znaki:
- če se otrok slini in ne more požirati;
- ob sumu na oslovski kašelj;
- če kašelj spremlja bolečina v ušesih;
- če otrok hitro diha;
- če je otrok dehidriran, zaspan;
- če kašelj traja več kot teden dni brez izboljšanja;
- če se ob kašlju pojavlja rumen, zelen, rjavkasto rjav ali krvav izmeček;
- če otrok toži nad bolečino v prsih.

Če stanje ne zahteva obiska pri zdravniku, lahko otroku s kašljem pomagate sami. V lekarni so na voljo različni pripravki. Pri produktivnem kašlju najraje posežemo po sirupih z izvlečki naravnih zelišč (bršljan, jeglič, sladki koren), ali pri otroku, starejšem od dveh let, po sintezni spojini (acetilcistein), ki zmanjša viskoznost bronhialnega izločka ter tako olajša izkašljevanje. Če gre za suh kašelj, pa pride v poštev uporaba antitusikov oz. sirupov iz drog z vsebujočimi sluzmi (korenine navadnega sleza, ozkolistni trpotec, timijan), ki zaščitijo sluznico dihal ter tudi na ta način blažijo kašelj. Je pa potrebna previdnost pri izbiri vrste sirupa. Ob uporabi antitusikov ob produktivnem kašlju namreč tvegamo pojav hujše okužbe. Iz tega razloga se je priporočljivo pogovoriti s farmacevtom in mu čim podrobneje opisati težave. Na podlagi tega bo odločitev lažja, učinkovitejša in predvsem varnejša. Ob tem pa ne boste plačali niti stotina več. Ravno zaradi tega ne bo odveč dodaten posvet s farmacevtom, čeprav na podlagi ustnega priporočila znancev iščemo prav določeni sirup.