Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je zahrbtna pljučna bolezen, ki je bila dolgo časa zapostavljena in se o njej ni veliko govorilo. V letu 2012 je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi KOPB umrlo 3,1 milijonov ljudi. KOPB je tako na tretjem mestu na lestvici vzrokov smrti na svetu.
Gre za napredujočo, neozdravljivo pljučno bolezen s posledično prezgodnjo smrtjo. Zanjo je značilna težka sapa in kroničen kašelj ter povečano nastajanje sluzi in izpljunkov.  Prizadene predvsem kadilce, starejše od 40 let. Škodljivo je tako kajenje cigaret kakor tudi cigar, pip, vodnih pip, marihuane. Zbolijo lahko tudi nekadilci, predvsem tisti, ki so bili oz. so dolga leta izpostavljeni cigaretnemu dimu, onesnaženemu zraku, prašnim delcem na delovnem mestu, dimu, ki nastaja pri izgorevanju lesa. 

Pljuča in vpliv cigaretnega dima
Ko vdihnemo, zrak, ki je bogat s kisikom, potuje po sapniku do sapnic (bronhi) in naprej do številnih manjših bronhiolov. Na koncu dihalne poti so okrogli mešički, imenovani alveoli. Tukaj preko kapilar kisik vstopa v krvni obtok. Istočasno pa ogljikov dioksid, ki ga ne potrebujemo, vstopa iz krvi v alveole in lahko ga izdihnemo. Zdrava pljuča so elastična. Ko vdihnemo, se napihnejo kot balon, ob izdihu pa se zmanjšajo. 
Cigaretni dim škoduje vsem delom pljuč. V sapnicah nastaja veliko sluzi, ki jo bolnik vsak dan izkašljuje, brazgotinijo in ožijo se bronhioli, pljuča izgubljajo elastičnost, pljučni mešički pa propadajo. Kapilare težje dobijo dovolj kisika in težje izločijo ogljikov dioksid. Opisane spremembe vodijo do čedalje težjega dihanja. 

Simptomi 
Sprva bolniki nimajo večjih težav. Kašelj mnogi sprejmejo kot običajen pojav zaradi kajenja in se zaradi tega ne vnemirjajo. Težko dihanje pa občutijo šele pri telesni aktivnosti, kar pogosto pripišejo samo slabi telesni pripravljenosti ali starosti. Zaradi tega ne obiščejo zdravnika. Sčasoma zapora dihal napreduje. Težave z dihanjem se pokažejo že ob manjših fizičnih aktivnostih, kot je hoja po stanovanju, pri opravljanju osebne higiene in kasneje celo v mirovanju. Zdravnik postavi diagnozo na podlagi opisanih težav in po preiskavi pljučne funkcije, ki se ji reče spirometrija.  

Kaj lahko naredi bolnik s KOPB za boljše in daljše življenje? 
Če kadi, je najbolj pomembno, da kajenje opusti. To je bistveni ukrep, ki upočasni napredovanje bolezni in podaljša preživetje. 
Z zdravili lajšamo težko sapo in preprečujemo poslabšanja bolezni. Uporabljajo se predvsem zdravila v obliki vdihovalnikov. Mnogo bolnikov vdihovalnikov ne uporablja na pravilen način, zato tudi učinek izostane. Farmacevti v lekarnah smo vam na voljo tudi za to, da vam pokažemo in vas naučimo, kako pravilno uporabljati vdihovalnik. 

Bolnik s KOPB naj se izogiba virusnih in bakterijskih okužb, da prepreči poslabšanje bolezni. Priporočljivo je cepljenje proti gripi in pnevmokoku. Zelo pomembni sta redna telesna aktivnost in primerna prehrana. Svetujemo tudi redno izvajanje dihalnih vaj in vaj za izkašljevanje.

Z zgodnjim odkritjem kronične obstruktivna pljučne bolezni se da potek bolezni upočasniti in omiliti težave. Zato smo se v Pomurskih lekarnah odločili, da izpeljemo akcijo zgodnjega odkrivanja KOPB. Gre za zelo preprosto meritev, kjer preiskovanec pihne v aparaturo, meri pa se volumen in hitrost izdihanega zraka. Če je rezultat sumljiv za KOPB, pacienta napotimo k zdravniku za natančnejšo diagnostiko. Vabljeni v Pomurske lekarne.