Počitnice se bližajo h koncu in šolski zvonec že čaka, da pozvoni. Večina otrok se že veseli ponovnega snidenja s sošolci, pa tudi knjige postajajo mikavnejše.
A ne za vse. Tako je tudi s fantičem, ki ga bomo v prispevku imenovali Anže. Priden fant je, le šolske ure, ko mora na glas brati, ga je neznosno strah. Tako zelo, da je ves poten, če se le spomni na to. Sošolci ga bodo spet zmerjali, da še v petem razredu osnovne šole ne pozna črk in ne zna brati. A ne, se brani in ihti Anže, ni to! Pravzaprav ne ve, kaj je! Ve le to, da mu črke kar naenkrat postanejo tuje in besede dobivajo drugačen pomen in ve le to, da ga je zato neznosno sram in strah… In zato tudi knjig ne mara!
Lahko Anžetu pomagamo? 
Da, moramo mu! Prepoznati moramo njegovo težavo z branjem, ki se imenuje disleksija in mu odvzeti breme! 

Vzroki disleksije 
Kar nekaj znanih in uspešnih Slovencev je razkrilo, da trpijo za disleksijo. S težavo z branjem so se ubadali tudi Leonardo Da Vinci, Thomas Edison, Albert Einstein, Hans Christian Andersen,… 
Disleksija se pojavlja družinsko in je pogostejša pri dečkih kot pri deklicah. Dosedanje raziskave so pokazale, da ima veliko otrok z disleksijo starše, ki so imeli ali imajo še vedno podobne težave. Kromosom številka 6 naj bi bil tisti, v katerem so prisotni geni, ki vplivajo na pojav disleksije. 
Disleksija nastane zaradi okvare pri predelavi glasov in govora v možganih in nikakor ni bolezen. Organski izvor disleksije je sicer v možganih, vendar z njimi ni nič narobe, le drugače delujejo. Večina ljudi uporablja bolj levo polovico možganov  in se lotijo reševanja problemov postopno, linearno in z logičnim sklepanjem. Pri večini ljudi so sposobnosti – talenti porazdeljeni enakomerno. Osebe z disleksijo pa v večji meri uporabljajo desno polovico možganov, reševanja problemov pa se lotevajo drugače, intuitivno. Rešitve problemov iščejo v vse smeri – zvezdasto. Sposobnosti oz. talenti so porazdeljeni nekoliko drugače, nekateri talenti so izrazito močni,  vendar so hkrati nekatere sposobnosti izrazito šibke. Močno razvita so področja, ki jih nadzira desna polovica možganov: umetniške, športne in mehanske sposobnosti, posluh, ustvarjalno reševanje problemov in dobra intuicija.

Simptomi
Večinoma je disleksija znana pri otrocih kot težava pri branju in pisanju (zamenjava in obračanje črk, težko branje, grdo pisanje, izpusti črk, težko zlogovanje, nerazumevanje prebranega…). Zmotno je mnenje, da se disleksijo v puberteti preraste in da kar sama nekako izgine. Najbolj tipične težave dislektikov pri branju so: počasno branje, pri katerem se otrok vidno muči, glasno branje je počasno, po odrezanih sekvencah (ni tekoče in gladko), otrok pri glasnem branju pogosto ne upošteva ločil, po kratkotrajnem branju pa je vidno utrujen. Razumevanje prebranega je pogosto slabše, ker otrok vso energijo usmeri k pravilno prebranim besedam, slušno razumevanje je običajno veliko boljše. Otrok pogosto obrača, zamenjuje ali premešča glasove v besedi (npr. mak – kam, zima – miza, tri – tir …). Besede, ki so videti podobno, nadomešča z drugimi, čeprav lahko spremenijo celoten pomen povedi (npr. zahod – zavod, prt – vrt, sveča – sreča, leva – lega …). Težave mu delajo predvsem črke d, p in h, ki jih zamenjuje s b, g in n. Pri branju besedo nadomesti z novo sopomenko, čeprav si na pogled nista podobni (npr. potovanje – izlet, deček – fant, čaša – kozarec …). Otrok izpušča ali dodaja kratke besede (npr. od, smo, k, za, pri …). Pri črkovanju se pojavljajo zelo podobne napake kot pri branju. Napake nastopajo tudi, če otrok prepisuje iz knjige ali s table. Črkovanje je kljub ponavljanju in vajam velikokrat uporabljenih besed še vedno napačno. 

Kaj lahko storimo?
Zelo pomembno je, da smo pozorni pri vseh otrocih, ki imajo težave z branjem, vendar je to za njihove govorne in intelektualne sposobnosti nenavadno. Vsekakor pa je obenem potrebno paziti, da disleksija ne postane »modna muha« ali izgovor.
Sodobni pristopi k disleksiji vključujejo nove pristope za osebnostni razvoj,  vzpodbujanje harmoničnega delovanja leve in desne možganske polovice, sproščanje in glasbeno terapijo. Pomoč se lahko ponudi tudi z ustreznim tiskom knjig (npr. besedilo natisnjeno na bež podlago z večjimi črkami in z večjimi razmiki vrstic ...).
Nekateri strokovnjaki navajajo, da je dobrodošlo tudi dodajanje omega 3 maščobnih kislin k prehrani. 

Tako bomo otroku, ki trpi za disleksijo odvzeli breme in tako bodo tudi šolski dnevi postali veliko lepši. Hkrati pa se bo tudi takšnemu otroku odprl knjižni svet neizmernih možnosti, domišljije, lepote, popotovanj in mnogo vsega tistega, kar velikokrat v realnem življenju ni moč enostavno užiti! Skozi knjigo je to vedno in povsod mogoče!