Mnogi si zagotovo ne predstavljajo začetek dneva brez omamno dišeče črne tekočine. Jutranja kava je namreč tista, ki prenekaterega zaspanca z vonjem potegne iz postelje. Počasno srebanje temne tekočine mnogim predstavlja prepotreben obred zaspanih juter, ki se s pomočjo kave spremenijo v poživljajoč dan. Tudi v dopustniških dneh.
A porajajo se dvomi – je kava zdrava, škodljiva ali ima lastnosti kot vsaka druga tekočina? Nekaj odgovorov bomo poiskali skozi današnji prispevek. 

Od kod izvira kava?
Kava je napitek iz prevretih zrn rastline kavovca. Legenda pravi, da je odkritje poživljajočega učinka kave v 9. stoletju našega štetja bilo naključno. Nek pastir je namreč opazil, da koze, ki jih je pasel, velikokrat prebedijo noč in ostajajo živahne še skozi ves dan. Ko jim je sledil, je naletel na drevo z rdečimi jagodami. Ko jih je poskusil, je učinek zaznal tudi sam. In to je bilo rojstvo kave kot živila. V Evropo so kavo prvič prinesli beneški trgovci v 17. stoletju in pričel se je razcvet obrednega pitja – tudi v kavarnah!
Kavovec je nizko zimzeleno drevo, ki uspeva na območjih vlažnega subtropskega pasu. Ima majhne, bele cvetove, ki ovenijo v dnevu ali dveh, nadomestijo pa jih rdeče jagode z dvema semenoma – kavni zrni. Zrnje mora dozoreti, nato se praži, zmelje in ustrezno skladišči, da ohrani vse aromatične lastnosti.
Kava predstavlja zelo pomembno izvozno surovino za mnoge države. Vodilna država v pridelavi je Brazilija, sledijo ji Vietnam, Indonezija, Kolumbija in Mehika.

Kakšna je sestava kave?
Sestavina, ki kavi daje poživljajoči učinek je kofein. Najdemo ga tudi v kokakoli, pravem čaju, kakavu in v zdravilih! Količina kofeina v skodelici kave je odvisna od načina priprave in se giblje med 30 mg (espresso) in 150 mg (filter in turška kava). 

Koliko privržencev ima kava?
Verjamem, da je marsikdo izmed Vas pravkar srknil požirek kave. In če ste pravkar svojim brbončicam namenili okušanje požirka, se nikar ne odpovejte temu prijetnemu opravilu. Kajti niste osamljen primer. Raziskava je pokazala, da kavo uživa 79 % odraslih. Še posebej Slovenci imamo kavo raje kot čaj. Povprečen Slovenec na leto spije dobra 2,5 kg kave in skoraj vsi še vedno prisegamo na kofeinsko. 
In čeprav ob pitju kave velikokrat urejamo tudi svoje misli, močno dvomim, da se pretirano ukvarjamo s tem, kakšne posledice ima bodisi čezmerno bodisi občasno srebanje kave. Pa poglejmo!

Za ali proti kavi?!
Je kava res zgolj napitek, ki nas pocrklja in nam velikokrat pridobi sogovornika?! Je zgolj navada, obred ali nuja?! Nam res prežene spanec in nas naredi budnejše in živahnejše? Ali nas zgolj »zasvaja« in povzroča težave?! 
Vsekakor je kofein poživilo in spodbuja centralni živčni sistem. Na telo deluje zelo hitro, saj se hitro absorbira in tako doseže polno učinkovitost že v 15 do 30 minutah po zaužitju. Vendar kofein vsebujejo tudi poparki pravega čaja, čaja mate in gvarane, osvežilni napitki kole, čokolada in kakav, povsem brez kofeina pa ni niti brezkofeinska kava.
Sploh v poletnih mesecih svarimo, da kofein povzroča dehidracijo, zato se, vsaj prekomerno pitje kave, ne priporoča!
 

Farmakološko delovanje kofeina
Farmakološko delovanje kofeina je dobro proučeno. Vsi vemo, da pitje kave izkoriščamo kot poživilo, saj naredi človeka miselno in čustveno budnega, razpoloženega in živahnega. Krepi umske sposobnosti, zatrte od utrujenosti in naveličanosti ter odloži nastop nezbranosti in zaspanosti. Vsi ti učinki nastopijo v običajnih odmerkih.
Morda pa ne veste, da tudi mnoga zdravila vsebujejo kofein, saj poveča moč učinkovanja analgetikov (zdravil proti bolečinam), prav tako pa spodbudi bazalni metabolizem in presnovo v skeletnih mišicah, zato kofein vsebujejo tudi pripravki za hujšanje.