Oh, kako hudo je, ko nam je obleka tesna; komaj čakamo, da se je znebimo in poiščemo takšno, ki nas ne omejuje! Kaj pa če nam je tesno pri srcu ali tesno pri duši? Skratka, kadar začutimo, da nas nekaj, ne da bi točno vedeli kaj, omejuje? Tovrstno težavo imenujemo tesnoba ali anksioznost! 

Kaj je tesnoba?
Občutek tesnobe je zelo težko opredeliti, zato je to čustvo eno od tistih, ki jih ljudje najmanj razumejo. Ljudje občutijo tesnobo, kadar ocenijo, da niso kos življenjskim nalogam, pred katerimi stojijo. To pomeni, da menijo, da se niso zmožni kosati s svojimi življenjskimi razmerami. V tem smislu je tesnoba nekakšna trema pred celotno življenjsko situacijo.

Tesnoba ali trema?
Skoraj vsak se kdaj pa kdaj počuti tesnobno. Kadar nam grozi kakšna nevarnost ali imamo vsaj takšen občutek ali pa na določeno situacijo nismo dovolj dobro pripravljeni, je ta bojazen normalen pojav. Bojazen je povezana z načinom, kako se naše telo pripravi na ukrepanje ob nevarnosti. V krvni obtok se izločata adrenalin in kortizon, zato se srčni utrip poveča, dihanje postane plitvo in hitrejše, mišice se napnejo, jetra izločajo sladkor in možgani so povsem čuječi. 
Pri tesnobi so stvari drugačne; bojazen ni povezana z neko razpoznavno grožnjo ali pa je pretirano huda in traja dalj časa in to lahko nakazuje na klinično motnjo, ki je izčrpavajoča in moteča. Čutimo strah, vendar ga ne moremo povezati z nobeno posamično prihodnjo situacijo. Tako je tudi zato, ker je mnogim ljudem v takšnih situacijah težko abstraktno misliti in dojeti, da jih ni strah ene same situacije, kot je izpit ali javni nastop, ampak jih je strah celotne življenjske situacije, ki je pred njimi. 
Poznamo veliko različnih motenj tesnobnosti: fobije (strah pred določenimi situacijami), panične napade (nenaden pojav skrajnega strahu ali napetosti brez jasnega vzroka), obsesivno-kompulzivno vedenje (nenehne, nerazumske misli) in postravmatsko stresno motnjo (dolgotrajna tesnoba po travmatskem dogodku).

Vzroki
Pravi vzrok za anksiozne motnje je neznan, a tudi zanje, tako kot za ostale duševne bolezni, velja, da niso posledica posameznikove šibkosti ali karakterne napake. Raziskovalci ugotavljajo, da je večina anksioznih motenj posledica delovanja več dejavnikov:
•    Biološki: genetske predispozicije za anksiozne motnje, kemične spremembe v možganih. 
•    Okoljski: travmatični dogodki v zgodnjem otroštvu, družinsko okolje in način vzgoje, prekomerno uživanje alkohola, kofeina, nikotina, dolgotrajen negativni stres. 
•    Psihološki: perfekcionizem, velika potreba po odobravanju  okolice, slabo prenašanje kritike, močna potreba po kontroli. 
Simptomi
Simptomi, ki so značilni za tesnobo so strah, panika, stiskanje pri srcu, nezmožnost koncentracije, napetost v mišicah, suha usta, potenje, izguba apetita ali pretirano uživanje hrane, nespečnost, zadihanost,… Temu se prilagodi tudi vedenje, ki zajema umik, socialno osamitev in padec učinkovitosti pri vsakodnevnih obveznostih.

Premagati tesnobo
Če je zares prišlo do spremembe v zunanjem svetu ali v osebnosti, zaradi katere je nastopil občutek nesposobnosti za življenje, je odzivanje s tesnobo normalen odziv. Ukvarjati se je treba s tem, da se prilagodimo novim okoliščinam in anksiozno stanje nekako pretrpeti.
Toda zelo pogosto je oseba prepričana, da ni kos življenjski situaciji na način, za katerega meni, da je edini pravilen. Mnogi ljudje pričakujejo od sebe izpolnitev popolnih ali zelo visokih meril; šele tedaj bi o sebi menili, da so sposobni. Če tega iz kakršnegakoli razloga ne dosežejo, menijo, da so nesposobni in začnejo čutiti tesnobo. Zato sta pomoč in samopomoč pri čustvu anksioznosti zelo pomembni prav za racionalno preverjanje meril, na osnovi katerih oseba ocenjuje svoje življenjske, družbene in poklicne sposobnosti. In kar je najpomembenje; opraviti je potrebno s predsodki, ki omejujejo tako tiste, ki se s tesnobo srečajo, kakor tiste, ki bi morali pomagati. 

Pomoč v lekarni
Vsekakor je lekarna s svojimi zaposlenimi tista, ki lahko pomaga. Na voljo je pestra ponudba izdelkov, ki nam lahko v določenih situacijah pomagajo. Izbiramo glede na simptomatiko, čas trajanja težav, starost, življenjske okoliščine in morebitne sočasne težave. Tako mnogokrat ponudimo pripravke za pomiritev v obliki tablet, čajev ali kapljic (baldrijan, šentjanževka, hmelj,…). Za učinkovit blažilec stresa se je izkazalo tudi prehransko dopolnilo s hidrolizatom mlečne beljakovine (Dominor), na voljo pa so tudi pripravki z magnezijem in vitamini B (prispevajo k delovanju živčnega sistema), koencimom Q10 (zakladnica energije) in triptofanom. Triptofan je aminokislina v našem telesu, ki deluje kot prekurzor serotonina (hormona sreče). Na voljo je tudi pripravek iz žafrana (Safframed).

Vsekakor smo k odpravi tesnobe poklicani vsi. Kot posamezniki in družba. S strokovno pomočjo, z zdravili in prehranskimi dopolnili ali zgolj s človeško toplino in razumevanjem.