Koencim Q10 je molekula, ki je praktično prisotna v sleherni človeški celici. Največ ga je v najbolj aktivnih organih, to je v srcu, ledvicah, pankreasu in jetrih. Mnogi ga primerjajo z vitamini, morebiti tudi zaradi njegovih antioksidativnih lastnosti, a dejansko ne gre za vitamin. Koencim Q10 namreč lahko telo samo sintetizira.

V človeškem telesu ga je skupaj do 2 grama, četrtino tega moramo vsak dan nadomestiti, kar dosežemo predvsem z endogeno sintezo. Le deloma lahko koencim Q10 nadomestimo s hrano, saj se slabo vsrka iz prebavil. Največ ga je v živilih, ki vsebujejo več maščob, na primer rdečem mesu (govedina, svinjina, perutnina) in migrirajočih ribah (sardine, skuše). Bogati so tudi oreščki (arašidi, orehi, mandlji) in rastlinska olja (koruzno, olivno, sončnično). Precej manj ga najdemo v mleku in mlečnih izdelkih, zlasti v tistih z manj maščobami. Manj ga je v sadju in zelenjavi, še največ v peteršilju, cvetači in avokadu.

Poleg antioksidativnih lastnosti ima koencim Q10 zelo pomembno vlogo pri nastanku znotrajcelične energije. Nujen je za delovanje srčne mišice. Zdravilo s koencimom Q10 priporočamo za krepitev delovanja oslabelega srca in zaviranje nastanka aterosklerotičnih lezij. Njegova indikacija je tudi krepitev telesne zmogljivosti, predvsem v času večjih telesnih obremenitev ter pri nekaterih stanjih splošne mišične utrudljivosti in oslabelosti. 

Podobno kot pri hrani je tudi absorbcija koencima Q10 iz zdravil ali prehranskih dopolnil precej majhna. Da bi dosegli boljši izkoristek svetujemo jemanje s hrano in delitvijo enega večjega na več manjših odmerkov tekom dneva. Trg ponuja precej izdelkov s koencimom Q10. Ob izbiri upoštevajte vsebnost in obliko koencima Q10. Izkoristek je najmanjši v primeru kristalinične oblike, večji v primeru oljnih suspenzij in najboljši pri vodotopni obliki.

Pomanjkanje koencima Q10 v telesu je lahko posledica motnje v biosintezi, pomanjkljivega vnosa s hrano ali pa prevelike porabe v organizmu. Učinkovitost sinteze s staranjem telesa upada, še posebej velik padec koncentracije koencima Q10 pa so opazili v najaktivnejših organih. Tako se npr. koncentracija v srcu začne manjšati že po 20. letu in se do 80. leta zniža za skoraj 60 %. Izkušnje iz študij kažejo, da je potrebno vsaj 100 mg koencima Q10 na dan, če želimo zvečati morebitno zmanjšano koncentracijo.

S koencimom Q10 povezujejo tudi nekatera druga klinična stanja, poleg prej omenjenih. Kljub nekaterim spodbudnim rezultatom pa ameriške ali evropske smernice zdravljenja srčnega popuščanja v svoja priporočila dodajanja koencima Q10 niso vključila. Podobno je trenutno še zadržano mnenje evropskega združenja za aterosklerozo glede rutinskega dodajanja koencima Q10 za odpravljanje s statini povzročenih mišičnih težav. 

Uporabniki izdelkov s koencimom Q10 običajno dobro prenašajo. Neželeni učinki se pojavljajo zelo redko, običajno manj kot v 1 %. Najpogosteje poročajo o slabosti, glavobolu, vzdražljivosti in omotici. Previdnost svetujemo pacientom zdravljenimi z določenimi antikoagulanti (antagonisti vitamina K) in bolnikom, ki se zdravijo zaradi sladkorne bolezni, saj lahko koencim vpliva na delovanje njihovih zdravil.