V lekarnah niso na voljo samo zdravila, ampak med drugimi izdelki za ohranjanje zdravja ali dobro počutje ponujamo tudi kozmetične izdelke. Ti so lahko različni, v lekarnah imamo na razpolago predvsem kreme, gele in olja za kožo, dezodorante, mila, šampone, zobne paste, izdelke za sončenje in podobno.

Zakonodaja opredeljuje kozmetični izdelek kot katero koli snov ali zmes, namenjeno stiku z zunanjimi deli človeškega telesa (povrhnjico, lasiščem, nohti, ustnicami ali zunanjimi spolnimi organi) ali z zobmi in sluznico ustne votline zaradi izključno ali predvsem njihovega čiščenja, odišavljenja, spreminjanja videza, varovanja, ohranjanja v dobrem stanju ali korekcije telesnega vonja. Niso pa namenjeni zdravljenju bolezni. Bodite zelo pozorni, če vam jih predstavljajo na tak način, saj gre običajno za zavajanje. Oglaševanje kozmetičnih izdelkov, ki bi bilo lahko zavajajoče, je sicer prepovedano, kar pa še ni zagotovilo, da ga ne bi bili deležni. Ne prodajalcu ne izdelku v takem primeru ne gre zaupati.

Čeprav kozmetika ne sodi med zdravila in zato ni tako strogo regulirana, za te izdelke še vedno veljajo določena pravila. Prodajajo se lahko samo kozmetični izdelki, za katere je v EU določena odgovorna oseba, ki je lahko proizvajalec ali uvoznik s sedežem v EU. Ta mora zagotoviti, da je kozmetični izdelek varen za zdravje ljudi. V kozmetičnih izdelkih je namreč prepovedano uporabljati snovi, ki so razvrščene kot rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje.

Pred nakupom kozmetičnega izdelka je priporočljivo pogledati embalažo. Ne zadovoljite se le z grafično podobo, pač pa si poglejte tudi vsebino. Na embalaži kozmetičnega izdelka morajo biti navedene pomembne informacije o izdelku, denimo za kaj se uporablja, kaj vsebuje, datum uporabe in tudi varnostna opozorila, ki jih je treba upoštevati pri uporabi.

Marsikoga zmoti odsotnost podatka o roku uporabnosti. Zakonodaja namreč omogoča, da pri kozmetičnih izdelkih, katerih rok trajanja oziroma uporabnosti presega 30 mesecev, proizvajalcu roka ni treba navajati. Morajo pa biti ti izdelki označeni s simbolom odprtega lončka, ob katerem mora biti naveden rok trajanja oziroma uporabnosti po odprtju proizvoda, izražen v mesecih in/ali letih. Če ima kozmetični izdelek rok trajanja oziroma uporabnosti 30 mesecev ali manj, mora biti rok trajanja oziroma uporabnosti naveden z besedami »uporaben do ...« oziroma z drugim podobnim besedilom v slovenskem jeziku, ki mu sledi:

·         datum z navedbo meseca in leta ali dneva, meseca in leta v tem vrstnem redu ali

·         podatek o tem, kje na embalaži je naveden datum.

Če je navedeni rok trajanja oziroma uporabnosti kozmetičnega proizvoda zagotovljen le ob upoštevanju določenih pogojev, morajo biti ti pogoji navedeni na embalaži. Drugače velja, da jih shranjujemo pri običajnih sobnih razmerah, najprimernejša je temperatura med 15 in 25 °C.

Podatek, ki zanima marsikaterega uporabnika, je sestava. Pred seznamom sestavin mora biti navedeno SESTAVINE oziroma INGREDIENTS. Sestavine morajo biti navedene z njihovimi imeni INCI (INCI = International Nomenclature of Cosmetic Ingredients, po slovensko: mednarodna nomenklatura kozmetičnih sestavin). Če INCI ime ne obstaja, mora biti navedeno njihovo kemijsko ime, ime, določeno po Evropski farmakopeji, mednarodno nelastniško ime ali drugo ime oziroma številka, ki omogoča identifikacijo sestavine. Proizvajalcu kozmetičnega izdelka ni treba razkriti količinske sestave. Morajo pa biti sestavine navedene po padajočem vrstnem redu glede na njihov odstotek v kozmetičnem proizvodu v času, ko so bile dodane kozmetičnemu proizvodu. Tiste, ki so v kozmetičnih proizvodih v koncentracijah, manjših od 1 %, so lahko navedene v poljubnem vrstnem redu neposredno za sestavinami v koncentracijah nad 1 %.

Za konec spomnimo, da niso samo zdravila, ki lahko povzročijo neželen učinek. V nekaterih primerih lahko tudi kozmetični izdelek pri posamezniku povzroči neželeni učinek. Kadar gre za resni neželeni učinek, moramo o tem poročati. Resni neželeni učinek je opredeljen kot neželeni učinek, ki povzroči: začasno ali stalno funkcionalno nezmožnost; invalidnost; hospitalizacijo; prirojene nepravilnosti; neposredno bistveno tveganje ali smrt. O neželenih učinkih lahko poročajo med drugim tudi uporabniki izdelka. V Sloveniji je pristojni organ za zbiranje in obravnavo informacij o resnih neželenih učinkih kozmetičnih izdelkov Urad za kemikalije, kamor se lahko poročilo o resnem neželenem učinku pošlje bodisi po elektronski pošti bodisi na naslov urada. V ta namen uporabimo ustrezen obrazec, ki ga najdemo na spletnem portalu gov.si.