Točka zdravja

KOPB

Kaj je KOPB? 

KOPB (kronična obstruktivna pljučna bolezen) je trajna, nepovratna in napredujoča zapora dihalnih poti. Za nastanek je potrebna dolgotrajna izpostavljenost cigaretnemu dimu ali drugim neugodnim mikroklimatskim razmeram (prah, kemikalije, dim, onesnažen zrak). Bolezen vodi v postopen upad pljučne funkcije in prezgodnjo smrt. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je KOPB na 4. mestu med vzroki smrti. Zboli približno 20 % kadilcev. V Sloveniji zaradi posledic KOPB vsako leto umre od 500 do 600 oseb.

Cigaretni dim povzroča brazgotinjenje dihalnih poti, okvari pljučne mešičke, ki so pomembni za dovod kisika v kri ter povzroča njihovo propadanje. Med njimi nastajajo votlinice (emfizem). To vodi v manjšo elastičnost in prenapihnjenost pljuč. Pomnožijo se celice, ki izločajo sluz, sledita kronični kašelj in izkašljevanje (kronični bronhitis). Cigaretni dim poškoduje tudi male dihalne poti (bronhiolitis). Iz vnetih bronhijev se izločajo snovi, ki preko krvi preidejo v telesna tkiva in sprožijo propadanje mišic. Bolnik hujša in postane nemočen. Bolniki s KOPB pogosto zbolijo tudi za depresijo. Postavitev diagnoze in ocena stopnje KOPB je v domeni specialista za pljučne bolezni, pulmologa.

Ali ste vedeli? 
Veliko ljudi s KOPB se izogiba aktivnostim v katerih so uživali, ker postanejo hitro zasopli. Pri težji obliki KOPB pa so zasoplost in drugi simptomi bolezni lahko že tako hudi, da nas onemogočijo že pri najosnovnejših opravilih, kot so na primer lažja gospodinjska dela, hoja, umivanje in oblačenje. Veliko oseb je bolnih in sploh ne vedo za to.

Ključni faktorji tveganja za KOPB 

  • imate kratko sapo, kronični kašelj ali težave z dihanjem pri enostavnih vsakodnevnih dejavnostih, ki ste jih običajno zmogli;
  • ste stari nad 40 let in kadite ali ste kadili;
  • ste delali ali živeli izpostavljeni kemikalijam, prahu ali dimu;
  • imate določeno gensko bolezen;

Opažate morda tudi povečano nastajanje sluzi/izmečka, imate občutek, da ne morete dihati ali ne morete globoko vdihniti.

Kaj lahko storite, če pri vas obstaja tveganje za KOPB:

  • Pogovorite se s svojim zdravnikom ali drugim zdravstvenim delavcem o zasoplosti, stalnem kašlju ali zmanjšani zmožnosti aktivnega življenja.
  • Prosite, da pri vas izvedejo enostaven test dihanja, znan pod imenom spirometrija.
  • Prenehajte kaditi! Potrebujete pomoč? Posvetujte se z vašim zdravnikom ali o tem povprašajte farmacevta v lekarni. Prenehanje kajenja je       najpomembnejša stvar, ki jo lahko storite, da si olajšate dihanje in preprečite poslabšanje KOPB.
  • Izogibajte se onesnaženemu zraku, dimu ali čemerkoli kar draži vaša pljuča.

Da boste s KOPB bolj zdravo živeli:

  • Redno, vsak dan, uporabljajte zdravila, ki vam jih je predpisal vaš zdravnik/pulmolog. Zdravljenje KOPB običajno vključuje bronhodilatatorje, zdravila, ki jih bolniki vdihujejo in služijo širjenju dihalni poti. Nekateri bolniki, ki imajo pljučno funkcijo že zelo okrnjeno, dobivajo protivnetna zdravila v inhalacijski obliki, kortikosteroide ali celo dodatni kisik. Izjemnega pomena je, da se inhalacijska zdravila uporabljajo pravilno! Zdravnika ali farmacevta v lekarni prosite za navodila, kako naj uporabljate predpisane vdihovalnike.
  • Ostanite aktivni! Manj kot boste aktivni, manj boste zmogli. V skladu s priporočili zdravnika redno krepite srce in telo (nordijska hoja, lahki tek, kolesarjenje). Pomembno je, da ostanete močni. Redno izvajajte dihalne vaje o katerih se poučite pri svojem zdravniku, medicinski sestri ali fizioterapevtu.
  • Upoštevajte pravila zdrave prehrane ter uživajte dovolj tekočine.
  • Ob gnojnem izkašljevanju obiščite osebnega zdravnika, da oceni potrebo po antibiotikih.
  • V največji možni meri se morate izogibati virusnih ali bakterijskih okužb dihal. 
  • Vsako leto se cepite proti gripi ter občasno tudi proti pnevmokoku.

Je mogoče s KOPB normalno živeti?

Vsekakor so potrebne nekatere spremembe in prilagoditve, kar pa ne pomeni, da morate prenehati z vsemi aktivnostmi v katerih uživate. 
 

 

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Nazaj