Točka zdravja

Kronična obstruktivna pljučna bolezen zaradi kajenja

S kajenjem cigaret si lahko »prikadimo« marsikatero težavo. Najbolj znan je pljučni rak, saj je s kajenjem povezanih kar osem od desetih primerov. Kadilci se premalo zavedajo ostalih obolenj, ki jih povzroča kajenje, recimo kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB), katere daleč najpogostnejši vzrok je ravno kajenje cigaret. Za tem obolenjem zboli in prehitro umre vsaj petina kadilcev.

Zakaj oziroma kako pride do bolezni, ki prizadetega dejansko naredi invalidnega in zaradi katere letno umre v Sloveniji 500 do 600 oseb?

Cigaretni dim škoduje telesu, predvsem pljučem. Sproža brazgotinjenje malih, perifernih bronhijev (sapnic), ki se zožijo in ovirajo pretok zraka v pljuča in iz njih. Tako nastane zapora bronhijev, česar posledica je vse težja sapa. Cigaretni dim okvari tudi pljučne mešičke, kjer prehaja kisik iz vdihanega zraka v kri. Zato pljučni mešički razpadajo, namesto njih nastajajo manjše ali večje zračne votline, ki jim pravimo pljučni emfizem. Iz razpadlih, emfizemskih pljuč pa kisik pomembno slabše prehaja v kri. Kadilci imajo zato v njej vse manj kisika, kar seveda škoduje vsem telesnim organom. Zaradi emfizema pride do prenapihnjenost pljuč, ta so tudi opazno manj prožna, elastična. 
Dihanje je ob razširjenem prsnem košu bistveno težavnejše in napornejše. To dodatno dihalno delo občutijo kot hudo težko sapo. Zaradi povečanega upora gre zrak v izdihu počasneje iz pljuč, kot bi si želeli. Težava se posebno izrazi ob telesni obremenitvi, ko zaradi povečane potrebe po kisiku dihajo hitreje. To povzroči tako hudo stopnjo težke sape, da morate s telesno obremenitvijo prenehati.

Bolezen se razvija zelo počasi. Bolniki jo zaznajo šele po 20 do 30 letih kajenja škatlice cigaret na dan. Ob intenzivnejšem kajenju se pojavi sorazmerno hitreje. Njeni znaki so kašelj, izkašljevanje ter težka sapa (naduha) med telesno obremenitvijo. Težka sapa napreduje počasi in se kadilec dolgo ne zaveda, da je zbolel. Bolniki s KOPB pogosto menijo, da imajo slabo telesno kondicijo. To je seveda pravilna ugotovitev, kajti zaradi težke sape med telesnimi obremenitvami se začnejo izogibati naporom in raje posedajo doma. Zato izgubljajo telesno kondicijo, še pogosteje ostajajo doma in začarani krog je sklenjen. Vendar morajo vedeti, da je poglavitni razlog za težko sapo okvara pljuč in ne slaba telesna kondicija!

Znaki:
Prva znaka, ki opozarjata na razvoj KOPB, sta jutranji kašelj in izkašljevanje. Hujše težave pa nastopijo večinoma šele po 50. letu starosti. Bolniki čutijo med telesnimi obremenitvami vse težjo sapo, občasno jim v prsih piska in izkašljujejo gost izmeček. Med napredovanjem KOPB postajajo bolniki vse bolj utrujeni, naduho jim sprožajo že minimalne telesne obremenitve, kot so hoja po ravnem, osebna higiena in celo gibi pri hranjenju. Pomanjkanje kisika se kaže s pomodrelostjo ustnic ter sluznice ustne votline. Zaradi popuščanja srca slabše odvajajo vodo, zatekajo v noge, trebuh in pozneje v vse telo.Pri spopadanju z boleznijo je posebnega pomena pravočasno odkrivanje.

Če kadite vam svetujemo, da odgovorite na naslednja vprašanja:

  1. Ali kašljate večino dni v letu?
  2. Ali pogosto izkašljujete?
  3. Ali se pri telesnih obremenitvah zadihate hitreje od vrstnikov?
  4. Ste starejši od 40 let?
  5. Ali kadite vsaj 10 let ali pa ste bivši kadilec?

Če ste na vsaj tri vprašanja odgovorili pritrdilno se naročite na obisk pri osebnem zdravniku, ki bo z ustreznimi diagnostičnimi testi lahko preveril vašo dihalno funkcijo. Še prej se lahko sleherni izmed kadilcev oglasite v lekarni in povprašate po pomoči pri odvajanju od kajenja. Opustitev kajenja cigaret je edini ukrep, ki upočasni pospešeni upad pljučne funkcije. Čim prej, tem bolje, saj do sedaj poznana zdravila obolenje le blažijo, ozdravitve ne prinesejo.
 

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Nazaj