Po piku klopa na domačem vrtu se je Stelli na boku pojavil značilen izpuščaj. Kmalu zatem se ji je poslabšalo zdravstveno stanje. Gospa ni razumela vzroka bolečin, pomanjkanja energije in ostalih zdravstvenih težav. Šele čez tri leta je testiranje potrdilo prisotnost protiteles bakterije Borrelia burgdorferi, ki povzroča boreliozo ali lymsko bolezen. 

Do takrat je seznam zdravstvenih težav, s katerimi se je spopadala postal precej obsežen. Pestile so jo bolečine v križu, nogah in stopalih, čutila je otrplost obraza ter drugih delov telesa, imela težave z očmi ter motnje sluha, bila neprenehoma utrujena ter se težko skoncentrirala. Zdravstvene težave so vplivale na njeno poklicno in zasebno življenje in bile vzrok za predčasno upokojitev.

Opisani primer temelji na opisu težav gospe iz Anglije. A tudi pri nas je borelioza pogosta bolezen. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je letno prijavljenih med 3000 in skoraj 7000 primerov te bolezni. Prijavna incidenčna stopnja v Sloveniji narašča in je ena najvišjih, v primerjavi z državami Evropske Unije. Prijavljenih je nekoliko več žensk kot moških, vrh obolevanja je v starosti od 50-69 let ter pri otrocih v starosti od 5-9 let.

Boreliozo prenašajo klopi, okuženi z bakterijo Borrelia burgdorferi. Praviloma se po vbodu klopa, na mestu vboda po 48 urah ali več, pojavi rdečina, ki je lahko kolobarjasta (ni nujno) in v nekaj dneh preraste v premer pet centimetrov in praviloma ne izgine pred iztekom enega tedna. Značilna rdečina se ne pojavi v vseh primerih okužbe, je pa značilna zanjo, zato ob prepoznavi le-te priporočamo takojšen obisk zdravnika. Eritem se lahko širi več tednov, praviloma je povsem neboleč, lahko le blago srbi ali skeli. Nekateri bolniki imajo ob tem dodatne težave, kot so glavoboli, bolečine v mišicah, blago povišano telesno temperaturo.

Rdečina nato praviloma sama izgine, s čimer pa nismo ozdraveli. Čez nekaj tednov se lahko pojavi vnetje sklepov, vnetje srčne mišice ali pa zaradi prodora v živčni sistem bolnik zboli z borelijskim meningitisom. Eritem se lahko občasno pojavi tudi na mestu, kjer klop ni bil prisesan, pri otrocih pa pogosto vidimo številne kolobarjaste eriteme, ki zahtevajo napotitev k infektologu. Velja poudariti, da lahko borelija prizadene vsak organ in povzroči njegovo vnetje, zato jo imenujemo tudi veliki posnemovalec, saj poteka podobno kot marsikatera druga bolezen.

V primeru zakasnelega zdravljenja in redkeje tudi v primeru ustrezne terapije, pa lahko bolezen vseeno napreduje in prizadene tarčne organe. Tako lahko pride do vnetja srčne mišice, vnetja centralnega ali perifernega živčnega sistema, tanjšanja kože, motenj vida, paraliz. Kljub zdravljenju manjši skupini bolnikov lahko ostanejo težave, ki jih danes opredeljujemo z nazivom post-lymski sindrom. Ti bolniki navajajo predvsem neopredeljene bolečine v mišicah, sklepih, imajo pogoste glavobole, motnje v koncentraciji, motnje kratkoročnega spomina, razdražljivost, motnje spalnega ciklusa, zmanjšan libido, depresijo.