V lekarni ljudje pogosto povprašujejo po magneziju. Včasih imajo informacije, da bi ga bilo priporočljivo jemati, pa niti točno ne vedo, kako naj bi jim koristil oziroma zakaj ga sploh rabijo. Občasno opažamo, da je iskanje magnezija plod zavajajočega oglaševanja in pripisovanja koristi, ki niso znanstveno potrjene.

Magnezij je ključen za delovanje telesa, saj je pomemben za zdravo živčevje, mišice in kosti, pomaga pri sproščanju energije iz hranil in sodeluje v reakcijah presnove v telesu. Sodeluje tudi pri imunskem odzivu, pomemben je za delovanje srčno-žilnega sistema. Nikakor pa nimamo dokazov, da bi magnezij preprečeval gripo in debelost, podaljšal mladost in upočasnjeval proces staranja, deloval proti slabemu zadahu, lajšal bolečine, zniževal holesterol, uravnaval delovanje črevesja, ali pomagal pri arteriosklerozi in še kateri od zavajajočih trditev!

Magnezij je mineral, ki ga v telo dobimo s hrano in pijačo. Med dobre naravne vire magnezija uvrščamo polnozrnata žita, oreščke, semena, špinačo, stročnice, krompir in banane. K pokrivanju potreb po magneziju prispevajo tudi meso in mlečni izdelki, ribe, soja ter kava in čaj. Pomanjkanje magnezija je pri zdravem človeku z običajnimi prehranjevalnimi in življenjskimi navadam malo verjetno.

Do nezadostne preskrbe z magnezijem lahko pride pri obolenjih prebavnega sistema, kroničnem uživanju alkohola in jemanju nekaterih zdravil (npr. diuretikov, zaviralcev protonske črpalke, kortikosteroidov in oralnih kontracepcijskih sredstev). Hudo pomanjkanje magnezija povzroči motnje delovanja srčnega in skeletnega mišičja in nagnjenja k mišičnim krčem. Pomanjkanje dokažemo s krvno preiskavo. Med blažje simptome pomanjkanja magnezija uvrščamo mišične krče v nogah. 

Nadomeščamo ga lahko s primerno hrano ali s prehranskimi dopolnili. Magnezij se v teh lahko nahaja v različnih oblikah, v obliki acetata, karbonata, klorida, soli citronske kisline, glukonata, glicerofosfata, soli ortofosforne kisline, laktata, hidroksida, oksida in sulfata. 

Pri uživanju hrane, čeprav bogate z magnezijem, ni pričakovati predoziranja, saj bi morali zaužiti res velike količine hrane, poleg tega pa je magnezij v živilih vezani obliki in se le deloma absorbira v črevesju. Magnezijeve soli (npr. klorid, sulfat, karbonat), ki so topne v vodi in se pogosto nahajajo v prehranskih dopolnilih, se zaradi vodotopnosti soli lažje absorbirajo v črevesju ter v primeru prekomernega vnosa lahko povzročajo od odmerka odvisne neželene učinke. Prekomerne količine zaužitega magnezija, recimo magnezijevega klorida lahko povzročijo prebavne težave kot je diareja, ter bruhanje, slabost, izguba apetita, mišično oslabelost, težave z dihanjem ter srčno aritmijo. Pri morebitnem dodajanju magnezija upoštevajmo priporočljiv dnevni vnos, ki za odraslo osebo znaša 300 mg do 375 mg.
Dodajanje magnezija brez zdravniškega nadzora odsvetujemo bolnikom s slabšo ledvično funkcijo, saj lahko pri njih pride do zastajanja magnezija v telesu. V primeru nakupa magnezijevega nadomestka priporočamo posvet s farmacevtom. Magnezij se namreč lahko veže z nekaterimi zdravila in zaradi tega pomembno zmanjša njihovo učinkovitost. Med taka zdravila prištevamo nekatere protimikrobne učinkovine (kinoloni, tetraciklini) ali zdravilo za zdravljenje bolezni ščitnice (levotiroksin).