Dolgo časa je veljalo, da so maščobe v naši prehrani nezdrave in da škodujejo našemu zdravju. Dandanes pa ugotavljajo, da so določene maščobe nujne, saj varujejo telo pred poškodbami in mrazom, obenem pa sestavljajo celične membrane, žolč, ovojnice živcev in omogočajo absorpcijo vitaminov A, D , E in K ter krepijo naše zdravje.

Maščobne kisline (MK) v maščobah delimo na nasičene in nenasičene.

Nasičene MK so kemijsko sestavljene iz enojnih vezi, ki so toplotno stabilnejše. Naš organizem sam proizvede dovolj nasičenih maščob, zato je priporočljivo uživanje v minimalni količini. V večjih količinah so lahko zdravju škodljive. Nasičene MK najdemo v maščobah živalskega izvora (meso, piščančja koža, maslo, mleko, smetana, svinjska mast) in nekaterih rastlinskih maščobah (kokosovo olje, kakavovo maslo in palmovo olje). Maslo lahko uporabljamo pri nižji in srednji temperaturi; svinjsko mast, kokosovo in palmovo olje pa tudi pri višjih temperaturah, kot sta peka in cvrtje. Seveda je za zdravje priporočljivo, da se ocvrti hrani izogibamo.

Nenasičene MK so sestavljene  iz ene ali več dvojnih vezi. Te hitro oksidirajo in so toplotno nestabilne, kar pri višjih temperaturah lahko povzroči nastanek škodljivih snovi za organizem. Med nenasičene MK spadajo omega 6 MK in omega 3 MK. Še posebej  pomembne so omega 3 MK, ki jih telo ne more samo proizvajati, in so nujno potrebne za delovanje telesa. Glavni vir je prehrana, ki ponavadi vsebuje premalo omega 3 MK in preveč omega 6 MK. Redno uživanje omega 3 MK je koristno za zdravje, saj pomaga pri nižanju krvnega tlaka in holesterola ter zmanjšanju pojava srčne kapi. Izboljšajo se bolezni, ki jih spremlja kronično vnetje (Chronova bolezen, psoriaza in revma) in omogoča, da so sklepi spet gibljivi. Nepogrešljive so tudi v času nosečnosti in dojenja, saj so pomembne za razvoj možganov, oči, imunskega sistema in rasti otroka. Ker pozitivno vplivajo na učenje in spomin, so dobrodošle v vseh starostnih obdobjih.

Omega 3 MK najdemo v rastlinskih (oljčno, laneno, bučno, konopljino,.. ) in ribjih oljih mastnih rib hladnih morskih voda (losos, tuna, sardine, skuša, slanik). Priporoča se 1 žlička ribjega olja dnevno, ki ga ne smemo segrevati. Omega 3 MK vsebujejo tudi domači oreh, oreški in makadamija. V vaši kuhinji prav tako naj ne manjka oljčnega olja, ki je koristno za zdravje, saj zvišuje dobri holesterol in zmanjšuje slabi holesterol. Primerno je za kuhanje pri nižjih in srednjih temperaturah. Prav tako je na kuhinjski polici nepogrešljivo bučno olje, ki se rabi predvsem za začinjanje solat. Sončnično olje vsebuje poleg omega 3 MK tudi velik odstotek omega 6 MK, zato ga je priporočljivo uživati v manjših količinah. Najbolje ga je dodati jedem tik preden se postreže. Izjemoma se pri peki in cvrtju lahko uporabi Ekstra sončnično olje, ki dodatno vsebuje oleinsko kislino in vitamin E, ki izboljšata obstojnost pri višji temperaturi. Olje oljne ogrščice (repično olje) je obstojnejše od sončničnega olja in se lahko uporablja za pripravo solat, pri kuhanju, peki in cvrtju. V zdravi prehrani se lahko uporabljajo tudi arganovo, laneno, konopljino, sezamovo in druga olja. Priporoča se uporaba hladno stiskanih rastlinskih olj, ki jih pri pripravi jedi ne segrevamo. Rastlinska olja je potrebno hraniti v temnih steklenih steklenicah  v hladnem prostoru.

Trans maščobne kisline

Ker so v preteklosti zaradi zdravstvenega vidika želeli omejiti uživanje nasičenih MK živalskega izvora, so priporočali uporabo zdravju prijaznejših rastlinskih olj, ki vsebujejo pretežno nenasičene MK. Ker so MK v rastlinskih oljih precej občutljive in se hitro pokvarijo, je prehrambena industrija s kemijskim postopkom pripravila stabilnejše MK (margarina, rastlinska mast za peko). Tako so MK izboljšali obstojnost in podaljšali življenjsko dobo. Pri tem postopku pa nastajajo tudi trans MK, ki so zdravju škodljive. Povezujejo jih s srčno-žilnimi boleznimi (dvigajo slabi holesterol) in nastankom Alzheimerjeve bolezni. Priporočljivo se jim je čim bolj izogibati. Največ trans MK vsebuje ocvrta hrana (krofi, čips, ocvrto meso, ocvrt krompirček,..), nekateri gotovi izdelki (peciva, namazi in slaščice) in v manjših količinah tudi mastna hrana živalskega izvora. Njihova vsebnost je navedena med sestavinami na deklaraciji kot hidrogenirana maščoba. Zaenkrat pa proizvajalci ne navajajo njihove količine v izdelkih. Novejše tehnologije omogočajo pripravo margarin, namazov in drugih izdelkov, ki vsebujejo malo trans maščob. V bodoče upamo, da bodo te MK prepovedane v industrijsko pripravljeni hrani.

»Zdrave« maščobe so koristne za naše zdravje, zato jih v zmernih količinah brez strahu vključite v zdravo prehrano! Izogibajte pa se »slabim« maščobam in vaše telo vam bo hvaležno.