Minerali so snovi anorganskega izvora. Glede na potrebno količino mineralov v telesu jih delimo na makroelemente in mikroelemente (oligoelemente). Med makroelemente spadajo kalcij, fosfor, kalij, žveplo, klor, natrij in magnezij, med mikroelemente pa prištevamo železo, jod, baker, mangan, fluor, cink, krom in selen. Minerali imajo predvsem strukturno (gradnja kosti in zob) in regulatorno vlogo (pri delovanju encimov, hormonov, transportnih spojin, vitaminov ). V prehranskih dopolnilih najdemo predvsem kalcij, magnezij, železo, cink, mangan in selen, in sicer tudi v kombinaciji z vitamini.

Naše telo potrebuje za vzdrževanje in uravnavanje normalnega delovanja celotnega organizma celo 18 mineralov, vendar jih ponavadi vitaminsko-mineralni pripravki ne vsebujejo toliko. Običajno so v vitaminskomineralnem pripravku vsebovani naslednji minerali: kalcij, železo, baker, cink, mangan, selen, krom, magnezij in jod.

Kalcij ima pomembno vlogo pri gradnji kosti in zob. Prav tako je pomemben za normalno delovanje srca in žilja ter za prenos impulzov v živčevju in vseh celicah. Koncentracija kalcija v krvi je odvisna od vitamina D in parathormona, ki vplivata na njegovo absorpcijo. Pomanjkanje kalcija se kaže kot rahitis, osteoporoza (krhke kosti). Priporočena dnevna količina kalcija je 800 miligramov. Naravni viri so mleko, mlečni izdelki, oves, brokoli, špinača, mandlji, orehi, suhe slive.

Železo je potrebno za tvorbo hemoglobina, mioglobina in nekaterih encimov ter za presnovo vitaminov B. Osnovna vloga železa je dotok kisika celici. Pomanjkanje se pokaže kot slabokrvnost (anemija), utrujenost, pomanjkanje energije, zmanjšanje odpornosti. Priporočena dnevna količina železa za moške je deset miligramov, za ženske pa 15 miligramov. Naravni viri so jetra (goveja, piščančja, telečja), tunina, soja, buče, fige, kvas, jajčni rumenjak.

Baker sodeluje v različnih metaboličnih reakcijah, sintezi nekaterih esencialnih spojin ter v vzdrževanju normalnega delovanja živčnega tkiva. Novejša odkritja dajejo bakru velik pomen in vplivajo na imunski sistem. Pomanjkanje bakra je izjemno redko. Naravni viri bakra so goveja jetra, rž, kakav, fižol, slive, perutnina, banane, grah, sončnična semena.

Cink je sestavni del številnih encimov, sodeluje pri tvorbi beljakovin, tudi inzulina, ter nadzoruje krčenje mišic. Pomanjkanje se kaže kot bele pege na nohtih, utrujenost, dermatitis, izpadanje las in zaostajanje v rasti. Naravni viri so meso, jetra, morska hrana, kvas, jajca, žitni kalčki, bučna semena.

Mangan deluje v encimskih sistemih organizma, v sintezi holesterola ter v sintezi in aktivaciji protrombina. Ob pravilni prehrani je pomanjkanje mangana redko, kaže pa se kot motnje v krvavenju (zaradi povišanega protrombinskega časa). Naravni viri so polnozrnata moka, grah, rjavi riž, ječmen, rž, banane.

Selen spodbuja metabolizem in ščiti organizem pred škodljivim vplivom prostih radikalov. Pomanjkanje se kaže s staranjem kože, mišično oslabelostjo in izgubo življenjske moči. Naravni viri selena so morska hrana, kokos, paradižnik, pomarančni sok, česen.
Krom vpliva na aktivnost inzulina in presnovo maščob (uživanje kroma se priporoča sladkornim bolnikom). Pomanjkanje kroma je izredno redko. Naravni viri kroma so telečja jetra, krompir v lupini, korenček, jabolko, banane.

Magnezij je potreben za presnovo kalcija, fosforja, natrija, kalija in vitamina C, sodeluje pri presnovi maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov ter pri tvorbi energije, pri prenosu impulzov v živčevju in pri mišični relaksaciji. Pomanjkanje magnezija se kaže kot mišični krči, drhtenje, utrujenost, oslabelost naravni viri so soja, arašidi, semena, orehi, krompir v lupini.

Jod je nujno potreben za delovanje ščitnice. Pomanjkanje se izrazi s pomanjkanjem energije, počasnim duševnim odzivanjem, golšo, hipotireozo, duševno zaostalostjo Priporočeni dnevni vnos joda je 150 mikrogramov. Naravni viri joda so v morski hrani.

Uporaba mineralov v obliki dodatkov postaja vse pomembnejša v preventivi in terapiji, vendar je tako kot pri uporabi vitaminov potrebna previdnost, saj so priporočene dnevne doze odvisne od starostnega obdobja, potreb in obolenj. Zato naj nakup in uživanje mineralnih dodatkov osvetli farmacevtov nasvet!