Močenje postelje (enuresis nocturna) je motnja, ko otrok med spanjem nehotno izloča seč, a je že v starosti, ko se ponoči ne bi smel več polulati.
Močenje postelje ali enureza je precej pogosta težava, pogostejša pri dečkih kot pri deklicah. Podatki kažejo, da okoli 30 odstotkov otrok v starosti 4 leta še moči posteljo. Starost, pri kateri otroci nehajo močiti posteljo, je zelo različna. Ponavadi začnejo otroci nadzorovati delovanje svojega mehurja med 3. in 7. letom, nekateri pa že pred 3. letom. Če otrok po 6. ali 7. letu še vedno moči posteljo ali pa jo ponovno prične močiti, je potrebno ukrepanje. 

Vzroki:
Zakaj se močenje pojavlja, ni povsem jasno. V večini primerov je enureza posledica zapoznele dozorelosti dela živčnega sistema, ki nadzoruje delovanje mehurja. Enureza se lahko pojavi tudi, če ima otrok okužbo sečil, prav tako pa je vzrok možno iskati  v prirojenih nepravilnosti sečil in v sladkorni bolezni. Prav tako bodimo pozorni, če je otrok že daljše obdobje bil suh, nato pa je začel nenadoma ponovno močiti posteljo. V ozadju tega vzroka se lahko namreč skriva strah, tesnoba in emocionalni pritisk. V primerih ko gre za tesnobo, so vzroki v ozadju pogosto povezani z dogodki, kot so: rojstvo novorojenčka, problemi v šoli, razburkanost prijateljstva, nasilništvo, družinske težave, smrt družinskega člana ali prijatelja, vključno z domačo živaljo, preselitev v drugo stanovanje ali drugo šolo. Dejansko lahko otrokove težave z močenjem postelje sproži ali poslabša karkoli, kar prekine njegovo čustveno stabilnost. Otroka lahko močno vznemiri nekaj takega, kar je v očeh odraslega videti le kot manjši prepir s prijateljem, ki mu ne bi pripisali nikakršnega pomena – to je dejstvo, ki si ga je vredno zapomniti. 
Enurezo lahko povzroči pomanjkanje adiuretina (Adh), hormona, ki ga organizem proizvaja ponoči, da se urin zgosti in s tem zmanjša potrebo po izločanju. V nekaterih primerih je lahko kriv mehur, ki ni dovolj zmogljiv, da bi dalj časa zadrževal urin.

Kaj storiti, da bi otrok prenehal močiti posteljo?
Za uspeh je potrebno sodelovanje staršev. Nekateri so zagovorniki čakanja, to pomeni, da čakajo, da težava sama izzveni. Vendar je ta ukrep manj ugoden, v kolikor je otrok starejši, ker se ga lahko poleti tesnoba in se počuti neprijetno. 
Zato je smiselno zdravljenje z zdravili in seveda je potrebno vključiti vedenjsko-motivacijsko pomoč. To pomeni, da otrok vodi tabelo suhih noči in za vsako suho noč se ga nagradi z zvezdico. V tabelo jo nariše kar sam in seveda ne sme izostati pohvala in morda kakšna majhna pozornost. Seveda pa je zlato pravilo, tudi če noč ni bila suha, nikoli in nikdar ne sme biti kaznovan ali občutiti krivdo. Kajti z grajo in kaznovanjem povečamo otrokov strah in stanje samo še poslabšamo. Nekateri otroci s tabelo v nekaj tednih popolnoma prenehajo močiti posteljo. Če pa tabela vendarle pokaže neuspeh in to otroka razžalosti, je potrebno to obliko opustiti. 
Prav tako je dobrodošla alarmna naprava, ki že na nekaj kapljic urina reagira z zvočnim signalom, s čimer otroka prebudi. Alarmna naprava se namesti pod rjuho ali se pripne otroku čez pas. Alarm otroka prebudi, tako da neha odvajati urin in gre na stranišče. Sprva se bo otrok prebudil, ko bo že moker, sčasoma pa se bo naučil urin zadržati toliko časa, da bo pritekel do stranišča.  Količina izpuščenega urina bo vedno manjša, po nekaj mesecih se otrok zbudi pred alarmom ali prespi celo noč brez močena. Ko je otrok 6 tednov suh, se lahko alarm odstrani. 
Na voljo je tudi terapija z zdravilom, ki zaustavi povečano proizvodnjo urina. Snov, ki jo vsebuje zdravilo, je podobna hormonu za zgoščevanje urina, ki ga v organizmu primanjkuje. Če je težava v premajhni zmogljivosti mehurja, je na voljo zdravilo, ki sprošča steno mehurja in povzroči, da se mehur razširi. Seveda mora o ustrezni terapiji odločiti pediater in predpisati recept. Tovrstno zdravljenje je pogosto, izidi zdravljenja pa zelo dobri. 

Seveda pa ne pozabite na preproste ukrepe kot so: preden gre otrok spat, naj 2 do 3 ure ne pije nobene tekočine. Pred spanjem naj gre obvezno na stranišče. Ob posteljici mu pripravite svežo pižamo, da se sam preobleče. Pa ne kot kazen, pač pa v izogib neprijetnemu položaju in sramu, ki ga tudi otrok lahko čuti.