Strokovnjaki opozarjajo, da bodo poletja čedalje bolj vroča, vročinski valovi bodo pogostejši in daljši. Nič kaj prijetne napovedi glede na to, da vročina ne vpliva blagodejno na počutje. Še več, vročina v okolju ima lahko številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Med te prištevamo otroke, starejše in bolnike. Med zadnjimi so bolj ogroženi bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja (npr. bolniki s srčno-žilnimi obolenji in obolenji dihal, sladkorno boleznijo, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi motnjami, nepokretni, bolniki z okužbami, drisko, bruhanjem, povišano telesno temperaturo).

Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave, npr. kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico in vročinsko kap. Možnost nastanka opisanih težav zmanjšamo z lahkimi in ohlapnimi oblačili, umikom v senco ali v hladnejše prostore in omejitvijo fizične aktivnosti na prostem na jutranje in večerne ure. Prostore hladimo in ohranjajmo hladne tako, da zračimo ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. Svetujemo uporabo senčil, ki odbijajo sončne žarke in s tem močno zmanjšajo segrevanje prostorov. Uporabimo lahko ventilatorje, ki pomagajo pri hlajenju telesa do temperature zraka 35 °C. Učinkovitejše je hlajenje prostorov s pomočjo klimatskih naprav, pri čemer pazimo, da ni prevelike razlike med zunanjo in notranjo temperaturo (največ 8–9°C). Ohladimo se lahko tudi s hladno prho ali hladno kopeljo.

Uživati moramo zadostne količine tekočine, s čimer nadomeščamo tekočino, ki jo izgubljamo v vročini. Priporočamo uživanje brezalkoholnih pijač, najbolje hladne vode – primerna temperatura je temperatura vode iz pipe. Ne uživajmo pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja – te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Pijemo tudi, če še nismo žejni. Pri odraslem znašajo potrebe po tekočinah, ki jih zaužijemo s pijačami, približno 1,5 litra dnevno, v vročini so večje: okvirno 2 litra dnevno, pri telesnem naporu pa še več. Če nam je zdravnik omejil količino tekočine, ki jo lahko zaužijemo, ali če se zdravimo z zdravili za odvajanje vode (diuretiki), se z zdravnikom posvetujemo, koliko tekočine lahko zaužijemo v vročem vremenu.

V času telesne aktivnosti pijemo več. Pri daljših, večjih naporih z napitki za rehidracijo nadomestimo elektrolite, ki jih izgubljamo s potenjem. O vsebnosti vode v telesu telo sporoča z občutkom žeje ter s pogostostjo uriniranja in barvo urina. Če gremo redko na vodo, urin pa je temnejši, je to pomemben znak, da je treba zaužiti več tekočine. Nevarnost dehidracije je večja pri starejših, posebno če gre hkrati za kronične bolnike, in pri manjših otrocih. Nikogar, posebno ne otrok, nikoli ne puščamo v zaprtem parkiranem avtomobilu.

Med vročinskimi obdobji je intenzivnost sončnih žarkov velika. V Sloveniji je rak kože najpogostejša vrsta raka pri ženskah in moških, zato upoštevajmo zaščitne ukrepe glede izpostavljanja sončnim žarkom: zaščita z oblačili, umik v senco oziroma uporaba zaščitnih sredstev, ki omogočajo zaščito pred UVA- in UVB-žarki.