Antikoagulanti se uporabljajo za zdravljenje oziroma preprečevanje pojava globoke venske tromboze, pljučne embolije in preprečevanje kapi pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo. Do leta 2008 je bilo zdravljenje z antikoagulanti omejeno na zdravljenje z antagonisti vitamina K in antikoagulanti v obliki podkožnih injekcij. Od leta 2008 imamo na voljo nova zdravila, ki smo jih na začetku poimenovali »novi peroralni antikoagulanti«, sčasoma pa se je uveljavil izraz »neposredni peroralni antikoagulanti«. Tudi ti so, podobno kot antagonisti vitamina K, namenjeni peroralni uporabi (jemanje skozi usta), saj so v obliki tablet ali kapsul. Imajo pa nekaj dodatnih prednosti. Na njihov učinek ne vpliva vitamin K, ki je prisoten v številnih vrstah zelenjave. Ob zdravljenju z njimi ni treba spremljati določenih parametrov strjevanja krvi, kar pomeni, da so bolnikom prizanesene občasne kontrole v laboratoriju.

Opisane prednosti so hkrati lahko tudi slabosti. Dejstvo, da ne spremljamo učinka z rednimi laboratorijskimi kontrolami, je lahko dvorezen meč. Če bolnik zdravila ne uporablja redno, tega ne bomo zaznali in zato tudi ne bomo pravočasno ukrepali. Posledice so lahko tragične. Medtem ko so antagonisti vitamina K znani po številnih interakcijah z drugimi zdravili, tudi neposredni peroralni antikoagulanti vstopajo v medsebojno delovanje z drugimi zdravili, a resda v manjšem obsegu. Če pri antagonistih vitamina K vpliv drugih zdravil na njihov učinek lahko opazimo ob laboratorijskem izvidu in odmerek prilagodimo, to pri neposrednih peroralnih antikoagulantih ni možno na tak način. Zato je pri njih posebno pomembna vloga zdravnika in farmacevta, ki možnost medsebojnega delovanja zdravil poznata in s svojim strokovnim znanjem zmoreta ustrezno ukrepati. Tudi pri nakupu zdravil brez recepta ali drugih izdelkov (prehranska dopolnila, izdelki iz zdravilnih rastlin) se prepričajte o možnosti neželenega medsebojnega delovanja z vašim zdravilom.

Antikoagulanti podaljšajo čas strjevanja krvi in na ta način preprečujejo nastanek krvnih strdkov. Iz njihovega načina delovanja izhaja tudi njihov najpomembnejši neželeni učinek – pojav krvavitve. Takojšnjo zdravniško pomoč poiščite po prejetem močnem udarcu v glavo, neuspešnem poskusu ustavitve krvavitve, če opazite krvav ali temno obarvan urin, krvavo ali črno blato, ob bruhanju ali izkašljevanju krvave ali rjave vsebine, ob hudem glavobolu, ohromelosti udov ali motnji zavesti, pa tudi pri hudi krvavitvi iz rodil. Ob dolgotrajnejši krvavitvi iz nosu (več kot 10 min), krvavitvi iz očesne veznice ali dlesni, ob opaženi hudi ali spontani podplutbi, močnejši menstrualni krvavitvi od običajne ali drugi krvavitvi iz nožnice ni nujna takojšnja zdravniška pomoč, je pa treba o tem obvestiti zdravnika.

Prebavne težave (npr. prebavne motnje, dispepsija pri zdravljenju z dabigatranom) se v enem do dveh tednih umirijo same od sebe. Če težave ne izginejo, lahko zdravnik predpiše zdravilo z zaviralcem protonske črpalke ali zamenja antikoagulant. Vzrok driske je pri nekaterih bolnikih lahko zdravljenje z dabigatranom, pri vseh neposrednih peroralnih antikoagulantih se lahko pojavi kožni izpuščaj. Pri pojavu neželenih učinkov je najbolje s tem seznaniti zdravnika.

Neposredni peroralni antikoagulanti se odmerjajo v fiksnih odmerkih, vsak dan enako. Nekatere je treba vzeti dvakrat dnevno, druge enkrat. Pri zdravljenju z nekaterimi (rivaroksaban v odmerku, večjem od 10 mg) je treba sočasno z zdravilom zaužiti obrok hrane, s čimer zagotovimo ustrezen učinek. Nekatere tablete lahko zdrobimo, kapsul z dabigatranom pa ne smemo odpirati in jih moramo zaužiti cele. Nekateri bolniki si sami ali jim skrbniki pripravijo odmerek zdravila vnaprej (za en dan ali več dni). Pri zdravljenju z dabigatranom je treba upoštevati, da je zdravilo občutljivo za vlago, zato vzamemo kapsule iz pretisnega omota tik pred zaužitjem zdravila.

Če imate kakršna koli vprašanja ali opazite težave, se o tem lahko posvetujete tudi z magistrom farmacije, ki vam izdaja zdravila. Antikoagulanti so eno izmed zdravil, ki preprečujejo resne zaplete, posebno pri neposrednih peroralnih antikoagulantih je zelo pomembno, da jih redno odmerjamo, saj že en izpuščen odmerek lahko pomeni tveganje za naše zdravje. S pravilno uporabo zmanjšujemo tudi možnost pojava neželenih učinkov, ki zaradi potencialne možnosti nastanka krvavitev niso nujno blagi.