Nespečnost je najpogostejša motnja spanja. Nespeča oseba težko zaspi, ponoči se pogosto prebuja, spi prekratek čas, zbudi se nenaspana in utrujena. Nespečnost je pogostejša pri starejših in ženskah.

Spanje ni počivanje možganov, temveč aktiven proces. Sestavljeno je iz dveh obdobji, ki se izmenjujeta in odražata različno stopnjo delovanja možganskih živčnih celic. To sta spanje ne-REM, ki je spanje s počasnim gibanjem očesnih zrkel, imenovano tudi miren ali globok spanec, in spanje REM, ki je spanje s hitrim gibanjem očesnih zrkel. Spanje REM imenujemo tudi aktivni spanec. Pri povprečnem sedem- do osemurnem nočnem spanju se obdobji petkrat izmenjata. Intervali spanja ne-REM so proti jutru vse krajši, intervali spanja REM pa vse daljši. Globok spanec nastopi približno pol ure potem, ko se telo umiri in zaspimo. To obdobje traja približno 40 minut. Sledi spanje REM, v katerem sanjamo in se nam oči premikajo s hitrostjo od ena do pet hercev. Aktivnost možganov je pri spanju REM enaka aktivnosti v budnosti, vendar telesno mišičje v tej fazi izgubi napetost, da se med intenzivnimi sanjami ne bi poškodovali. Poleg vitalnih organov, kot so pljuča in srce, so edine mišice, ki med spanjem niso paralizirane, očesne mišice. Spanje REM je ključnega pomena za učenje in dobro počutje.

Spanje je fiziološki proces, ki ima obnovitveno vlogo. Če dobro spimo, se zbudimo zadovoljni in spočiti. Ljudje spimo različno dolgo. Za nekoga so dovolj tri ure, drugi se naspijo komaj v desetih urah. Dolžina spanja se spreminja s starostjo. Mladi potrebujejo več ur spanja, starejši hodijo v posteljo zgodaj zvečer in se zjutraj prej zbujajo. Vendar ni pomembno trajanje nočnega spanja, temveč njegova nepretrganost.
Poznamo več vrst nespečnosti. Kratkotrajna, prehodna nespečnost običajno traja le nekaj dni. Pojavi se zaradi motečih dejavnikov iz okolja, nezdravih življenjskih navad, kot so večerno uživanje kave, alkohola, prevelikih količin hrane, zaradi spremembe okolja, stresnih situacij.
Dolgotrajna, kronična nespečnost traja dlje kot tri tedne. Lahko je posledica bolezni, bolečin, psihičnih motenj, dolgotrajnega uživanja alkohola ali določenih zdravil, tudi uspaval.

Zdravljenje nespečnosti

Raziskave so pokazale, da lahko z različnimi psihološkimi tehnikami, s spremembo navad in načinom življenja postavimo načela higiene spanja in tako uspešno zdravimo primarno nespečnost.

Higiena spanja:

• V posteljo pojdite vedno ob istem času in tudi vstajajte ob isti uri. Tega urnika se držite tudi ob koncu tedna ali na počitnicah.
• Postelja naj bo namenjena spanju, ne pa delu, gledanju televizije, branju.
• Izogibajte se popoldanskemu in večernemu dremežu.
• Pred večerjo ali v popoldanskih urah si privoščite telovadbo. Rekreacija je eden od najboljših pripomočkov za zdrav in sproščajoč spanec. Izogibajte pa se telesnim dejavnostim tik pred spanjem.
• Dve uri pred spanjem si privoščite toplo kopel. Ta spremeni telesno temperaturo ter omogoči hitrejši in lažji spanec. Kopel tik pred spanjem ima ravno nasproten učinek.
• Pol ure pred spanjem počnite kaj sproščajočega, npr. berite, meditirajte, pojdite na miren sprehod.
• Spalnica naj bo dobro prezračena in ne pretopla. V njej naj bo pred spanjem popolna tema.
• Ne glejte na uro.
• Pred spanjem se izogibajte preobilnim obrokom in napitkom s kofeinom. Zadnji obrok naj bo štiri do pet ur pred spanjem.
• Čez dan se gibajte na soncu in svežem zraku.
• Omejite ali prekinite kajenje, kajti nikotin slabo vpliva na spanec.
• Če po 20 minutah ne morete zaspati, raje vstanite, pojdite v drug prostor in počnite kaj sproščajočega. Nesmiselno je vztrajati v postelji in se v želji po spanju v nedogled premetavati.
• Če vas motijo partnerjeve spalne navade, se raje preselite v drug prostor.

Ustrezne spalne navade imajo pri zdravljenju nespečnosti vsekakor prednost pred zdravili. Zdravila za zdravljenje nespečnosti imenujemo hipnotiki. Pri zdravljenju nespečnosti z zdravili sta potrebna previdnost in posvet z zdravnikom ali farmacevtom.
Poleg skrbi za zdrave spalne navade poskušamo ugotoviti in odpraviti vzroke nespečnosti. Zdravila uspavala uporabimo šele, ko drugi ukrepi ne pomagajo.
Uspavala, ki jih predpiše zdravnik, uporabljamo le pri kratkotrajni nespečnosti, v najmanjšem odmerku in najkrajši možni čas. Ob dolgotrajni uporabi se lahko razvijejo potreba po večjem odmerku in težave pri prenehanju jemanja uspavala.
Pri blažjih oblikah nespečnosti lahko uporabljamo zdravilne rastline, kot so baldrijan, hmelj in melisa v obliki zdravilnih čajev, kapljic, tablet ali kapsul, ki jih dobimo v lekarnah brez recepta.