V času, ko pričakujemo vrh pojavnosti gripoznih obolenj nas je s Kitajske dosegla novica o širjenju novega koronavirusa, ki so ga poimenovali 2019-nCoV. Če smo konec prejšnjega leta govorili le o primerih okuženih na Kitajskem, pa smo v začetku letošnjega leta priča prvim primerom tudi drugod po svetu, recimo v državah Jugovzhodne Azije, Avstralije, ZDA in že tudi v Evropi. Povsem umestno je torej vprašanje če, oziroma celo kdaj se utegne pojaviti pri nas. 
Virus 2019-nCoV pripada družini enovijačnih RNK virusov, poznanih kot koronavirusi. Gre za običajen tip virusov, ki lahko okužijo sesalce, ptice in plazilce. Pri ljudeh običajno povzročajo koronavirusi blage okužbe, podobne navadnemu prehladu. Nekje 10 % do 30 % okužb zgornjih dihal pri odraslih ljudeh je povzročenih s koronavirusi. Izbruh okužbe s koronavirusi ni nov pojav, verjetno ima marsikdo med nami v spominu, prav tako na Kitajskem začeto, okužbo z koronavirusom, ki je povzročil akutni respiratorni sindrom (SARS).  

Virus 2019-nCoV je nov sev virusa, ki ga prej pri ljudeh še nismo zaznali, zato je o njem še relativno malo znanega. Zaenkrat tako ne poznamo njegovega izvora, predpostavka prenosa s plazilcev namreč ni bila potrjena. Domneva se, da se med ljudmi prenaša kapljično, kar pomeni, da je za prenos potreben tesnejši stik z bolnikom. Običajno se prenos zgodi ob kihanju ali kašljanju. Možno je, da se z novim koronavirusom okužimo ob stiku z onesnaženimi površinami, kar pa še ni zanesljivo dokazano. Na podlagi podobnih virusov domnevajo, da se znaki in simptomi pojavijo 2 do 14 dni po okužbi. V tem času je oboleli verjetno že tudi kužen. Bolezen se kaže z vročino, kašljem in občutkom pomanjkanja zraka, kar je običajno za pljučnico. Ker gre za nov virus natančnih informacij o poteku bolezni še nimamo. Pri večini okuženih se je pojavila povišana telesna temperatura, kašelj, bolečine v mišicah in izčrpanost. Redkeje so opazili naslednje simptome oziroma znake: nastajanje izmečka, glavobol, kri v izpljunku in diareja. Pri približno 80 % okuženih poteka bolezen v lažji obliki, pri preostalih 20 % pa v težji obliki. Glede na dosedanje podatke je smrtnost 2-4 %. Večina umrlih je bila starejša in je imela pridružene kronične bolezni srca, pljuč, sladkorno bolezen ipd.

Zaskrbljujoče je dejstvo, da se do sedaj nobeno preizkušeno protivirusno zdravilo ni izkazalo za učinkovito. Trenutno se vlagajo precejšnji napori z namenom izdelave cepiva. Dokler nam to ne bo na voljo nam preostanejo zaščitni ukrepi, ki vključujejo redno in temeljito umivanje rok, izogibanje tesnega stika z obolelimi in dezinfekcija predmetov in površin, kjer bi se lahko zadrževali virusi.

V času pisanja tega prispevka v Sloveniji nismo imeli zabeleženega primera novega koronavirusa, zato splošna uporaba zaščitne maske ni potrebna. Ob uporabi maske moramo upoštevati, da se maske premočijo in po določenem času ne nudijo več zaščite. Potrebno jih je nadomestiti z novimi. Zelo pomembno je tudi, da so pravilno nameščene, pokrivati morajo nos in usta. 

Ni pričakovati, da bi se lahko okužili pri prevzemu pošiljke iz Kitajske. Izkušnje z drugimi koronavirusi kažejo, da ne preživijo daljšega časovnega obdobja izven gostitelja (človeka ali živali). Morebitni prisotni koronavirusi na paketu so do prihoda v Slovenijo že propadli in ne morejo povzročiti več okužbe, zato posebni ukrepi ob rokovanju s paketi iz Kitajske niso smiselni. Če bo prišlo do pojava okužbe z novim koronavirusom pri nas, bo najverjetneje posledica prihoda okužene osebe.