Kakor se ne moremo izogniti staranju človeka, se ne moremo izogniti staranju kosti, ki postanejo krhkejše in lomljivejše. Lahko pa sami veliko storimo, da jih ohranimo kar se da trdne in preprečimo nadaljnjo izgubo kostne mase.

Kalcij je nujno potreben za kosti. Je najpomembnejša rudninska snov, ki se vgrajuje v kosti in jim daje trdnost. Če ga zaužijemo premalo, se mora sproščati iz kosti, kjer je kar 99 odstotkov vsega kalcija v telesu. Posledica tega je znižanje kostne gostote in zvečanje tveganja za zlome. Priporočeni dnevni vnos kalcija se s starostjo spreminja in znaša 1000 do 1500 miligramov na dan. Odličen vir kalcija so mleko in mlečni izdelki, brokoli, cvetača, losos, soja, orehi, suhe slive in listnata zelenjava. Kozarec posnetega mleka ima 300 miligramov kalcija. Večina žensk dobi s prehrano le polovico potrebne količine kalcija, zato se priporočajo dodatki kalcija k prehrani. Na voljo so številni pripravki, ki vsebujejo kalcij in se dobijo v lekarni brez recepta. Kalcij se nahaja v pripravkih v več oblikah: kalcijev citrat in glukonat (najlažje prehajata iz črevesja v kri) ter karbonat, ki se težje absorbira. Absorpcijo lahko povečamo, če pripravek zaužijemo skupaj z vitaminom C ali pomarančnim sokom. Prav tako je pomembno vedeti, kakšna je vsebnost uporabnega kalcija v pripravku (v 1000-miligramski tableti kalcijevega karbonata je npr. 400 miligramov uporabnega kalcija). Kalcij se bolje izkoristi, če zaužijemo le 500 miligramov uporabnega kalcija naenkrat, najbolje popoldan ali zvečer! Če zaužijemo večje odmerke, jih moramo razdeliti, kajti iz črevesja se lahko naenkrat absorbira le 500 miligramov uporabnega kalcija. Če nam jemanje pripravkov kalcija povzroča želodčne težave, jih vzamemo med jedjo. Pa še nasvet: vsakodnevni hrani (juham, ragujem, enolončnicam) dodajte posneto mleko v prahu vsaka žlica doda prehrani 20 miligramov kalcija. Ko pripravljate kostno juho, dodajte malo kisa kis bo raztopil nekaj kalcija iz kosti in juha se bo tako okrepila s kalcijem. Pazljivost ob uporabi dodatkov kalcija je potrebna pri ledvičnih bolnikih.

Vitamin D omogoča, da pride kalcij iz črevesja v kri in kost. Nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov. Petnajstminutna dnevna izpostavljenost obraza in rok do komolcev soncu zadošča za pridobitev potrebne količine vitamina D. Ta sposobnost nastajanja z leti upade. Vitamin D se nahaja v mlečnih izdelkih, jajčnem rumenjaku, morskih ribah, jetrih, kvasu Vitamin D se velikokrat dodaja tudi z ustreznimi pripravki, ki se dobijo v lekarnah. Priporočena dnevna količina vitamina D je 400 do 800 enot (10 do 20 mikrogramov).
V lekarni je na voljo veliko pripravkov, ki se dobijo brez recepta in vsebujejo kalcij v kombinaciji z vitaminom D. Skupaj s farmacevtom se odločite za nakup katerega od njih!

Zdravila so za zdravljenje osteoporoze v določenih primerih nujna, saj samo s prehrano osteoporoze ne moremo zdraviti. Zdravnik lahko na recept predpiše difosfonate: alendronska kislina (Fosamax), risedronska (Actonel), klodronska (Bonefos), ibandronska kislina (Bonviva). To so nehormonska zdravila, ki delujejo le na kost in zavirajo delovanje celic, ki kost razgrajujejo. Raloksifen (Evista) je nehormonsko zdravilo, ki zmanjšuje tveganje za zlome vretenc. Velikokrat predpišejo ženskam nadomestno hormonsko zdravljenje z estrogeni, ki upočasni izgubo kostne mase v obdobju po menopavzi.

Redna telesna dejavnost, da se izognemo osteoporozi, je prav tako dobrodošla. Priporočajo se predvsem tiste dejavnosti, kjer mišice in kosti delujejo proti težnosti (tek, hoja, hoja po stopnicah, ples, poskoki). Vsekakor se izogibajmo dvigovanju trupa leže na hrbtu, hitrih krožnih gibov in telesne drže, ki spodbuja upognjeno hrbtenico, saj lahko pride do poškodb.
Priporoča se zdrav način življenja in prehranjevanja, ki naj vključuje tudi hrano, bogato s kalijem (sadje, zelenjava). Kalij zmanjšuje izločanje kalcija s sečem. Vitamin C je potreben za tvorbo beljakovinskega dela kosti, vitamin K (listnata zelenjava, jetra ...) je potreben za nastanek nekolagenskih kostnih beljakovin, magnezij (zelena listnata zelenjava, jedrca, žita, ribe ) pa je potreben za aktivacijo vitamina D. Odsvetujeta se čezmerno pitje kave (kofein poveča izločanje kalcija s sečem) in alkohola ter kajenje. Prav tako se odsvetuje uživanje živil, ki vsebujejo veliko oksalne kisline (rabarbara, špinača, kakav, čokolada), saj s kalcijem tvori netopne kalcijeve oksalate.

Na voljo je tudi veliko pripravkov; a velja opozorilo: med kopico ponujenih izdelkov izberite tistega, ki Vam ga svetujeta zdravnik in farmacevt!