Ugodnejši varnostni profil je eden izmed pomembnejših kriterijev, ki vplivajo na odločitev za dosegljivost zdravila brez recepta. Velja, da so ta zdravila varnejša od zdravil, za katera je potreben zdravniški recept. Hkrati pa bi bilo zelo narobe, če bi jim pripisovali absolutno varnost. Tudi zdravila brez recepta lahko povzročijo neželene učinke in še kakšne druge neželene posledice, posebno ob napačni uporabi.

Med neželene posledice uporabe zdravil prištevamo odvisnost od zdravil oziroma zasvojenost z njimi. Oseba, odvisna od zdravil, brez uporabe teh ne more funkcionirati in se zato ujame v začarani krog nenehne uporabe. Odvisnost povzročajo predvsem različne skupine zdravil z delovanjem na živčevje, ki se dobijo samo na recept. To so predvsem barbiturati, benzodiazepini (pomirjevala in uspavala) in opioidni analgetiki (zdravila za zdravljenje močne bolečine). Odvisnost se lahko razvije po daljšem jemanju, ko se to zgodi, je zelo težko ozdravljiva. Zelo zahtevno in postopno je predvsem zdravljenje odvisnosti od pomirjeval in uspaval, ta se razvije že po nekajtedenskem jemanju, zdravljenje pa je pogosto dolgotrajnejše.

Pri zdravilih brez recepta lahko navedemo tri skupine zdravil, pri katerih ob pretirani, dalj časa trajajoči uporabi opažamo znake odvisnosti. Prva skupina so analgetiki, torej protibolečinska zdravila, ki jih uporabljamo za lajšanje glavobola. Ob pogosti uporabi se lahko razvije tako imenovani analgetični glavobol. Ta se značilno pojavi že ob prebujanju in vztraja, dokler oseba ne zaužije protibolečinskega zdravila. Ko učinek pojenja, se spet pojavi glavobol, ki ga lajša z novim odmerkom analgetika. Začarani krog, iz katerega je precej težko izstopiti, se sklene. Glavoboli se pojavljajo skoraj vsak dan, zato postane jemanje protibolečinskih zdravil nekakšna rutina. Po navadi vzame oseba zdravilo že preventivno, da prepreči glavobol. To potem stvari le še poslabša. Osebe opisujejo glavobol kot pritiskajoč, moreč, najhujši je zjutraj, ko vstanemo, ter po fizičnem naporu. Zdravilne učinkovine, ki lahko povzročijo omenjene težave, so paracetamol, posebej v kombinaciji s kodeinom, ter nesteroidne protivnetne spojine (acetilsalicilna kislina, naproksen, ibuprofen ...).

Naslednja skupina zdravil brez recepta, od katerih lahko postanemo odvisni, so nosni dekongestivi (učinkovine, kot sta ksilometazolin in oksimetazolin) v pršilih ali kapljicah za nos. S skrčenjem arteriol zmanjšujejo nabreklost nosne sluznice in izločanje sluzi, s čimer olajšajo dihanje skozi nos. Kadar jih uporabljamo neprekinjeno daljši čas, se lahko pojavi tako imenovani povratni medikamentozni rinitis. Zdravnik pri pregledu takega bolnika opazi oteklo, pordelo nosno sluznico. Prizadeti opisuje stalno zamašenost nosu, ki se za kratek čas izboljša le po aplikaciji zdravila. V takem stanju prizadeti zaradi zamašenega nosu brez stalnega odmerjanja zdravila ne more več normalno dihati.

Zadnja skupina so stimulativna odvajala. Gre za zdravila, ki jih uporabljamo ob zaprtju. Delujejo neposredno na steno debelega črevesja s stimulacijo peristaltike. Med takimi spojinami najdemo tudi zdravilne rastline (npr. sena, krhlika), kar izpodbija mit o naravnem kot varnem. Občasna uporaba tovrstnih odvajal ni sporna. Težava nastane, kadar jih uporabljamo stalno, saj to privede do tako imenovane polenitve črevesja, ko odvajanje blata brez uporabe zdravil praktično ni več mogoče.

Tako v primeru analgetičnega glavobola kot v primeru medikamentoznega rinitisa ali polenitve črevesja je prekinitev začaranega kroga nenehne uporabe zdravil zelo težka, proces je običajno dolgotrajen in praviloma zahteva zdravniško pomoč. S tega vidika je še toliko pomembneje upoštevati navodila glede pravilne uporabe zdravil, da se ne ujamemo v začarani krog. Zdravila brez recepta uporabljamo za samozdravljenje praviloma blažjih zdravstvenih težav, ki se občasno pojavijo in/ali trajajo krajši čas. Predvsem pri omenjenih skupinah zdravil upoštevajmo, da jih uporabljamo le občasno in nikoli neprekinjeno dlje časa.