Točka zdravja

Okužbe spodnjih dihal

V glavnem gre za tri obolenja: akutni bronhitis, pljučnico ter okužbo dihal bolnikov s KOPB.

V jesenskih in zimskih mesecih najpogosteje prizadenejo predšolske otroke, starostnike, kadilce, alkoholike in druge imunsko manj odporne posameznike. V glavnem gre za tri obolenja: akutni bronhitis, pljučnico ter okužbo dihal bolnikov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo.

Pri akutnem bronhitisu gre za okužbo sapnic, ki občasno lahko sledi prehladu ali gripi. Večinoma so razlog okužbe virusi, zato je tudi tarnanje nekaterih bolnikov, da niso dobili antibiotika, povsem odveč. Ni pa to vedno res. V nekaterih primerih so lahko povzročiteljice tudi bakterije. Spet drugič se zdravnik zaradi splošnega zdravstvenega stanja bolnika, recimo starejše osebe, kroničnega bolnika z boleznimi srca in pljuč, lahko odloči za antibiotik. Pri teh namreč lahko predstavlja bronhitis hudo obolenje.
Obolenje običajno spremlja vlažen ali suh kašelj, ki lahko traja več tednov. Bel, rumen ali celo zelen izpljunek, pomanjkanje sape, sopenje, vročina, potenje in bolečine v mišicah pa so znaki, ki niso nujno vedno prisotni. Čeprav se večinoma pozdravi brez zapletov, pa lahko včasih akutni bronhitis vodi v pljučnico.
S slednjo ponavadi označujemo okužbo drobnih pljučnih mešičkov (alveolov) in tkiva okrog njih. Kaže se s kašljem, gnojnim izpljunkom (rjavo obarvan ali s prisotnimi krvavimi madeži), pomanjkanjem sape, sopenjem in bolečino ob vdihu. Poleg tega se lahko pojavljajo še drugi znaki, kot so: povišana telesna temperatura (nad 38 °C), oslabelost, bolečine v mišicah, potenje, mrazenje, slabost, bruhanje in glavobol. Zdravnik takemu bolniku predpiše antibiotično zdravilo, ki ga moramo jemati redno, na uro. Zdravilo moramo porabiti do konca (ponavadi 7 do 10 dni). Kljub izboljšanju zdravljenja jemanja ne smemo prekiniti predčasno.
S kronično obstruktivno boleznijo označujemo skupino stanj (kronični bronhitis, emfizem, itd.), ki so ponavadi posledica dolgotrajne izpostavljenosti cigaretnemu dimu. Gre za kronično stanje s počasnim poslabševanjem. Kaže se z oteženim dihanjem, dalj časa trajajočim kašljem, izpljunkom in sopenjem. Ob poslabšanju, recimo ob pridruženi okužbi, se omenjeni znaki hitro poslabšajo. Poleg tega se pojavijo še dodatni simptomi: boleče žrelo, nahod, tiščanje v prsih, nabiranje vode v telesu, slabša telesna zmogljivost, povečana utrujenost in akutna zmedenost. Takega bolnika farmacevti seveda napotimo k osebnemu zdravniku.

V lekarni vam diagnoze ne moremo postaviti v nobenem od opisanih primerov. Zato vas v primeru nekaterih znakov, ki lahko nakazujejo okužbo spodnjih dihal, napotimo k osebnemu zdravniku. Le-ta s pomočjo fizičnega pregleda ali dodatnih laboratorijskih preiskav postavi pravilno diagnozo in tudi predpiše ustrezno zdravljenje.

Poleg pravilnega in rednega jemanja predpisanih zdravil vam farmacevti svetujemo počitek in pitje tekočin. Za znižanje povišane telesne temperature lahko uporabite eno od antipiretičnih zdravil (paracetamol, acetilsalicilna kislina, ibuprofen ali naproksen). Za lajšanje kašlja lahko svetujemo določena zdravila, čeravno vas lahko kljub ustreznemu zdravilu le-ta spremlja še več tednov.
Vedno pa vam lahko pomagamo z nasveti glede preventive. Kadilcem svetujemo prenehanje kajenja in jim pomagamo pri izbiri ustreznega načina. Nekaterim dovzetnejšim osebam priporočamo cepljenje proti pljučnici. Vsem pa izogibanje javnim zaprtim prostorom in zdrav način življenja z dovolj časa, aktivno preživetega na svežem zraku kljub turobnemu zimskemu vremenu.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Nazaj