Poroznost kosti je bolezen starejšega življenjskega obdobja

Kosti postanejo zaradi osteoporoze krhke in lomljive. Ocenjujejo, da si zaradi neprepoznane in nezdravljene osteoporoze do 80. leta starosti zlomi kost vsaka tretja ženska in vsak osmi moški. 
V prvi polovici življenja kostno maso gradimo (najmočneje med 11. in 20. letom), že takoj po 35. letu pa se pri obeh spolih začne počasen upad, ki je pri ženskah pospešen prvih nekaj let po menopavzi zaradi manjšega nastajanja ženskih spolnih hormonov – estrogenov. 

Vzroki?
Natančen vzrok osteoporoze ni znan, znani pa so nekateri dejavniki, ki močno povečajo tveganje za nastanek osteoporoze. Predstavljamo si lahko, da je naša kost kot bančni račun, na katerem je le toliko kosti, kot smo jih tekom let na račun naložili. Da pa bo kost lahko dovolj trdna, da bo kostna gostota normalna, potrebuje telo zadostno količino kalcija in drugih mineralov ter mora tvoriti dovolj hormonov (paratiroidnega hormona, rastnega hormona, kalcitonina, estrogena pri ženskah in testosterona pri moških). Potrebna je tudi zadostna količina vitamina D, da se lahko kalcij absorbira in se vgrajuje v kosti. Kadarkoli pa je kakšen izmed teh dejavnikov moten prihaja do krhkejših in lomljivejših kosti.
K nastanku osteoporoze prispevajo tudi dejavniki kot so: ženski spol, starost, telesna masa pod 60 kg, dednost, zgodnja menopavza pred 45. letom, telesna neaktivnost, kajenje in pretirano uživanje alkohola. Zanemariti pa ne smemo niti nekaterih bolezni (črevesne bolezni, kjer je motena absorbcija kalcija) in nekaterih zdravil (npr. kortikosteroidi).

Simptomi osteoporoze?
Kostna gostota se manjša počasi, tako da na začetku osteoporoza ne povzroča nobenih težav in bolezenskih znakov, zato jo imenujemo tudi tiha bolezen. Proces izgubljanja kostne mase se pričenja okoli tridesetega leta in je tako počasen, da ga ne opazimo. Ko se kostna gostota zmanjša toliko, da se začnejo kosti sesedati ali lomiti, pa se pojavijo bolečine v kosteh in deformacije. Prvo prepoznano zunanje znamenje kroničnega poteka osteoporoze je zmanjševanje telesne višine in sprememba postave. Bolezen prizadene vse kosti; najpogosteje se zlomijo vretenca, kolk in zapestje. 
Samo diagnozo osteoporoze seveda postavi zdravnik in temelji na kombinaciji bolezenskih znakov, zdravniškega pregleda in rentgenske slike. Obstajajo številne preiskave, s katerimi izmerijo kostno gostoto. Najbolj natančna je rentgenska denzitometrija, ki uporablja majhen odmerek rentgenskega sevanja. Preiskava je neboleča, varna in hitra. 

Kaj storiti, da bi zmanjšali tveganje za nastanek osteoporoze?
Osteoporozo lahko preprečimo. Preprečevanje osteoporoze se začne že v otroštvu in nadaljuje vse življenje. Poudarek dajemo na:

• uravnoteženo prehrano, obogateno predvsem s kalcijem in vitaminom D
• redno telesno dejavnost
• zdrav način življenja brez kajenja in prekomernega uživanja alkohola
• pravočasno merjenje kostne gostote in uvedba zdravil, ko je to potrebno

Zdravljenje
Osteoporozo je težko pozdraviti, zato je pri zdravljenju ključno preprečevanje! Kljub temu pa so zdravila za zdravljenje osteoporoze v določenih primerih nujna. Z zdravljenjem osteoporoze je potrebno povečati telesne zaloge snovi in hormonov, ki so potrebni za izgradnjo kostnine normalne gostote. Kadar gre za blago osteoporozo se predpišejo zdravila, ki vsebujejo kalcij in vitamin D. Zdravnik lahko na recept predpiše tudi difosfonate. To so nehormonska zdravila, ki delujejo na kost in zavirajo delovanje celic, ki kost razgrajujejo. 
Velikokrat se zdravniki pri ženskah odločijo tudi za nadomestno hormonsko zdravljenje z estrogeni, ki upočasni izgubo kostne mase pri ženskah v obdobju po menopavzi.

Seveda pa smo tudi pri osteoporozi sami tisti, ki nalagamo v kost – skozi celotno življenje.