Putika ali protin je presnovna bolezen, povezana z zvečano količino sečne kisline v krvi, odlaganje soli sečne kisline: natrijevega urata v sklepih in drugih tkivih pa povzroči bolezenske znake.

Pri akutni putiki se sklepi zelo boleče vnamejo, najpogosteje veliki palčni sklep na nogi, vnetje pa povzročijo kristali natrijevega urata v sklepni tekočini. Pri kronični putiki se uratni skupki kopičijo v mehkem tkivu, zlasti v prstih in na ušesnem hrustancu, in sčasoma popačijo sklepe. Kristali lahko poškodujejo ledvice in povzročijo nastanek kamnov. Krvna uratna raven je ponavadi višja pri moških kot pri ženskah, med starejšimi in ob nekaterih boleznih. Če koncentracija preseže prag 420 mikromolov v litru oziroma 7 miligramov v 100 mililitrih, se zelo zveča tveganje za nastanek putike. V telesu lahko nastane preveč urata ali pa se ga skozi ledvice premalo izloči.

Vzrok za prvo ali drugo je ali deden ali pridobljen. Čezmerno nastaja zaradi encimske motnje v purinski presnovi in zvečanega vnosa purinov s hrano, nekaterih bolezni, denimo psoriaze in raka, pa tudi zdravljenja "novotvorb". Ledvično obolenje, še zlasti zaradi zastrupitve s svincem, zvišan krvni tlak, zvečana krvna in tkivna kislost ter nekatera zdravila, na primer diuretiki in običajni odmerki salicilatov, pa zmanjšajo izločanje uratov. Zvišani urati v krvi brez bolezenskih znakov se morajo zdraviti le, če je razvidno tveganje za razvoj putike. Cilj njenega zdravljenja je odpraviti bolezenske napade in preprečiti njihovo ponovitev, obenem pa zaščititi sklepe in ledvice pred poškodbami. Kolhicin je klasično zdravilo za zdravljenje akutne putike, a so ga zaradi njegove strupenosti zvečine nadomestili indometacin in druga protivnetna zdravila. Prepreči tudi ponovitev akutnih napadov  v prvih nekaj mesecih zdravljenja, skupaj z alopurinolom, ki zavre nastanek sečne kisline ali urikozuriki, ki zvečajo njeno izločanje skozi ledvice. Pomembni so tudi splošni ukrepi, posebno še, če putiko spremljajo druge bolezni, denimo zvišane maščobe in sladkor, zvečan krvni tlak in debelost ter alkoholizem. Uživanje hrane, ki vsebuje preveč purinov, denimo jeter, ledvic, možganov, priželjca, sardel in sardin, pitje alkoholnih pijač in kajenje, fizični napor, stradanje in nezadostno pitje tekočine ter poškodbe, pa tudi nekatera zdravila, med njimi aspirin, pogosto izzovejo napad akutne putike.

Jesenski podlesek najbrž izvira z vzhodnega brega Črnega morja, rase pa po vlažnih evropskih travnikih, tudi po vsej Sloveniji. Je gomoljasto trajno zelišče, z enim (redko več) rožnatim cvetom. Cveti v jeseni, šele naslednjo pomlad dozori tudi plodnica v trodelno, mnogosemensko glavico.

Uporabni del
Seme. Je trdo, okroglo in majhno, v premeru ne preseže 3 mm. Pobirajo se na začetku poletja, ko listi ovenijo.

Pravni položaj
Slovenska odredba o razvrstitvi zdravilnih rastlin ga razvršča v kategorijo ZR, ki omeji njegovo rabo na registrirana zdravila z izdajo samo na recept.

Nefarmacevtska raba
V poljedelstvu se vsebujoči kolhicin včasih rabi za vzgojo rastlin z večkratnim številom kromosomov, ki imajo zategadelj izjemne lastnosti, na primer obilne plodove.

Zeliščna raba
Podleskovo strupenost so poznali že stari Grki, v bizantinskem imperiju pa so ga rabili za zdravljenje putike že od petega stoletja. V renesansi so ga znanstveni krogi zavrgli, a so ga v 18. stoletju  znova odkrili.

Novejša dognanja
Pred dobrimi sto leti so kemiki iz podleska izločili glavno učinkovino kolhicin, 1945. so ugotovili njegovo formulo, 1963. pa objavili prvo sintezo. Drugi alkaloidi imajo zelo podobno strukturo. Kolhicin zavira delitev celic, a se zaradi prevelike celične strupenosti ne uporablja za zdravljenje novotvorb, koristen je predvsem pri putiki, kjer zvečine že v nekaj urah ublaži bolečino, oteklino in vnetje, bolezenski znaki pa splahnijo že po dveh do treh dneh. Če putika ni vzrok za sklepno vnetje, učinek izostane. Tako hitro izboljšanje potrjuje njeno diagnozo, saj se artritisi drugačnega vzroka nanj ne odzivajo, izostanek takojšnjega učinka pa seveda ne potrjuje, da putike ni. Presenetljivo specifično delovanje kolhicina ni docela pojasnjeno. Dvoje je potrebno za izbruh bolezni: uratni kristali se morajo izločiti iz telesnih tekočin  in povzročiti lokalno vnetje, pri katerem so zelo dejavni fagociti. Ti se lotijo požiranja kristalov, a pri tem zavrtijo začaran krog, izločajo namreč snovi, ob katerih nastane še več kristalov, nanje pa se spravi spet več fagocitov. Vnetje torej samo sebe vzdržuje in spodbuja, krepijo pa ga tudi vnetni encimi, ki se sproščajo iz fagocitov. Kolhicin zavre fagocitozo in prekine začaran krog. Pomaga pri akutni putiki, čeprav ne vpliva niti na nastanek sečne kisline niti na njeno izločanje iz telesa.

Stranski učinki in strupenost
Kolhcin se vsrka iz črevesja, prek žolča pa se spet izloči v črevo, kar mu podaljša črevesno strupenost. Posledice visokih odmerkov so lahko hude. Pojavi se želodčno-črevesno vnetje s trebušno bolečino, bruhanjem in krvavo drisko, najbrž kot posledica zaviralnega učinka na delitev sluzničnih celic. Lahko poškoduje tudi ledvice, redko pa pride do sprememb v krvni sestavi. V visokih odmerkih povzroči mišično ohromelost.

Prepovedi in opozorila
Odmerjanje je odvisno od bolezenskega stanja in odzivnosti bolnika na zdravilo, upoštevati pa je tudi treba, da bolezenski znaki lahko izginejo z zamudo, čezmerni odmerki pa so strupeni, zato je razumljivo, da le skrben zdravniški nadzor lahko zagotovi uspešno zdravljenje. Podleskov plod spominja na oreh in zato predstavlja tveganje za zastrupitev otrok. Cela rastlina je zelo strupena, podobno kot mušnica razvije svojo polno strupenost oziroma povzroči smrt z nekajdnevno zamudo, tedaj povzroči zastoj v dihanju in srčno-žilno odpoved.

Lekarniško mnenje
Še pred nekaj desetletji so uporabljali semena jesenskega podleska za zdravljenje akutnega napada putike, sedaj so izvor kolhicina, ki se rabi za isti namen. Ob pazljivem odmerjanju je učinkovito zdravilo za zdravljenje akutne putike, a ga pri nas žal ni na tržišču, čeprav je tudi res, da so nesteroidni antirevmatiki zanj ustrezno nadomestilo. Po prenehanju akutne bolezni se rabi tudi proti njeni ponovitvi, skupaj z zdravili, ki zavrejo nastanek sečne kisline in zvečajo njeno izločanje iz telesa. Kljub njihovi uspešnosti, pa vsakdanje kreposti - dieta ter odpoved pivski in kadilski razvadi - še zmerom pomembno prispevajo k preprečitvi bolezenskih izbruhov.

Misel
Če bi bila bolezen posledica naših grehov, bi se sama ukinila zaradi pomanjkanja naše izvirnosti. Zdravje je posledica naše kreposti. In se seveda ob pomanjkanju izvirnosti ukine.