Verjamem,  da je naslov današnjega prispevka naša razmišljanja ponesel v mnogoterne smeri, a to so zgolj besede, ki nam jih ob slehernem srčnem utripu šepeče srce!
Ste že kdaj pomislili, da zgolj srce dela neprenehoma in zase ne zahteva niti prostega trenutka, kajšele proste dni?

Srce človeka utripne v povprečju 100000 krat na dan, v celotnem življenju tako za nas utripne do trimilijardokrat. Srce je osrednji del obtočilnega sistema in je izredno marljiva mišica. Tudi ko počivate, vaša srčna mišica pridno dela – pravzaprav dvakrat bolj kot vaše nožne mišice med zelo hitrim tekom. In kadar je treba, lahko v petih sekundah podvoji svoj tempo. Pri odraslem človeku srce v minuti prečrpa od 5 litrov krvi do kar 20 litrov med gibanjem.

Tako smo si lahko edini, da je srce osupljiva mišica, ki ustvarja srčni utrip kot najlepšo melodijo – melodijo življenja. In k ohranjanju le te smo poklicani tudi sami!

Srčni infarkt
Da bi srce lahko iz dneva v dan učinkovito črpalo kri, potrebuje stalno oskrbo s kisikom in hranili. Dve veliki razvejani koronarni arteriji dovajata srčni mišici kri, bogato s kisikom. Če se ena od teh arterij ali njenih vej zapre, del srca ne dobi kisika in hranil. Tako stanje imenujemo ishemija. Če traja napad ishemije dalj časa, prizadeto srčno tkivo odmre. To dogajanje je osnova srčnega infartkta.
Večina bolnikov, ki doživijo srčni infarkt, ima že prej opozorilne simptome v obliki angine pektoris – bolečine v prsih, ki jo prav tako sproži ishemija. Razlika je v stopnji ishemije: pri angini npektoris se krvni obtok hitro spet vzpostavi, bolečina po nekaj minutah izgine in srce ni trajno okvarjeno. Pri srčnem infarktu je krvni obtok močno zmanjšan, bolečina traja, srce pa utrpi posledice. Prav tako so možni tudi srčni infarkti, ki se pojavijo brez opozorilnih simptomov (tiha ishemija).

Simptomi:

Glavni simptom je običajno BOLEČINA za prsnico ali »občutek polnosti prsnega koša«:

• bolečina je tiščoča, pekoča, žgoča, stiskajoča.
• lahko se širi v vrat in spodnjo čeljust, v levo ramo in vzdolž leve roke, v zgornji del trebuha in nazaj v hrbet.
• jakost bolečine se ne spreminja s kašljem, z globino dihanja, s spremembo položaja telesa ali s pritiskom na prsni koš.
• telesni napor in mraz jo lahko poslabšata.

- bolnika sili na bruhanje, se znoji in je v obraz bled.

V določenih pogledih pa se bolečini pri angini pektoris in srčnem infarktu razlikujeta.
Bolečina pri angini pektoris:

• traja nekaj minut, nikoli dlje od 20-30 minut, nikoli le nekaj sekund,
• sprožijo jo hud telesni napor, razburjenje, mraz ali obilen obrok hrane in
• popusti v mirovanju ali v 1-5 minutah po uporabi nitroglicerinskega pršila ali tablete.

Bolečina pri srčnem infarktu:

• traja dlje kot 30 minut,
• nastane že ob manjšem naporu, lahko pa tudi v mirovanju,
• po prejetju nitroglicerinskega zdravila bistveno ne popusti

Vzroki:
Srčni infarkt se ponavadi pojavi kot nenadna katastrofa, vendar v resnici pomeni seštevek dogodkov, ki so se že leta odvijali pod površjem. Srčni infarkt je večinoma končni rezultat koronarne srčne bolezni, katere vzrok je najpogosteje ateroskleroza (zamaščenost koronarnih žil). To vodi v oženje svetline teh žil, posledica pa je zmanjšana prekrvljenost srca, ki je še posebej izrazita v trenutkih, ko so potrebe srca po kisiku in hranilih povečane (npr. ob naporu). Proces ateroskleroze se začne že v zgodnjem otroštvu, vendar takrat ne povzroča težav, z leti pa se stanje žil zaradi nje postopno slabša, tudi in predvsem na račun izpostavljenosti nekaterim dejavnikom tveganja, kot so kajenje, nezdrava prehrana, telesna neaktivnost in  mnogokrat precej zastopani dejavnik tveganja – stres, ki ga, žal velikokrat v življenju povzročamo drug drugemu.

Kako postopati ob srčnem infarktu in kaj storiti, da bomo svoje srce ubranili pred hudim, bomo pisali v naslednji številki Vestnika. Do tačas pa srčen pozdrav s temeljnim naukom, ki si ga položimo na srce: živimo tako, da bomo kolikor je mogoče svojemu srcu in srcu slehernega, s katerim se srečajo naša pota, prizanašali z dodatnimi napori in bolečimi udarci življenja.