Lepotni ideali se nenehno spreminjajo in so odvisni ne samo od časa v katerem živimo, pač pa tudi od kulture. Med lepotne ideale uvrščamo tudi videz kože. Če se sleherniku zdi porjavela koža samoumeven znak lepote, zdravja ali statusnega simbola, torej idealna, pa vedno ni bilo tako. Dolga stoletja je namreč bela, neporjavela koža predstavljala tudi simbol pomembnosti na družbeni lestvici. Neporjavelo kožo si je lahko privoščila predvsem aristokracija, ki ji ni bilo potrebno delati na prostem, kot njihovim podložnikom. Aristokratinje so pogosto šle še korak dalje belino kože zagotovile z belilnimi sredstvi.

Kult porjavele kože se je začel v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, ko se je znana igralka Coco Chanel z dopusta vrnila porjavela. Porjavela ramena so postala modna, nekaj kar moraš imeti. Premožnejši so si porjavelost, zaradi pogostejših potovanj v tople kraje, lahko privoščili praktično vse leto, zato porjavelost kože ni bila le modna, pač pa je nakazovala tudi na statusni položaj. S pojavom solarijev v zgodnjih osemdesetih, pri nas malce kasneje, se je dolgotrajnejša porjavelost omogočila širši populaciji.
Povečano izpostavljanje UV žarkom pa je sčasoma, podobno kot marsikateri lepotni ideal, ki nima podlage v zdravstveni stroki, zahtevalo svoj davek. Povečala se je obolevnost za določenimi vrstami raka, predvsem očesnim melanomom, ploščatoceličnim karcinomom ter najnevarnejšo, pogosto smrtno obliko, to je malignim melanomom.

Ko govorimo o porjavelosti kože, ne moremo govoriti o varni porjavelosti, saj vsaka izpostavljenost UV žarkom, ki ima za posledico spremembo barve kože nakazuje na poškodbe, ki se lahko seštevajo. V zdravstveni terminologiji zato ne obstaja besedna zveza, kot je varno oziroma neškodljivo sončenje ali varna porjavelost kože. Odhod v solarij pred dopustom prav tako ni sprejemljiva možnost. UVA svetloba, ki jo uporabljajo v solarijih resda ne povzroči opeklin, ima pa druge škodljive posledice, vključno s kožnim rakom. Ocenjuje se, da je pri osebah, ki skrbijo za porjavelost že pred 35. letom starosti ali pa so v mladosti imeli sončne opekline, za 75% večja možnost za razvoj melanoma. Osebe s temnejšo poltjo prav tako niso bistveno bolje zaščitene pred temi posledicami. Bob Marley je denimo umrl za posledicami ene izmed oblik kožnega raka.

Če vas s temi zdravstveno osnovanimi argumenti glede skrbi za zdravje nisem prepričal, pa bi za zadnji poskus zabrenkal na struno nečimrnosti. Glavni dejavnik, ki prispeva k staranju kože je ravno izpostavljenost UVA žarkom. Če ne verjamete, preverite pri sebi ali pri starejši osebi, če ste še precej mladi. Razliko v videzu kože, ki je pogosto izpostavljena sončnim žarkom (npr. koža obraza, dekolteja, rok) ter kože, katere sončni svetlobi praviloma ne izpostavljamo (npr. koža na zadnjici) je očitna.
A zaznate ironijo med željo biti lep in izpostavljanjem UV žarkom? Ne izpostavljajte se jim, če želite ohraniti mladosten videz kože tudi v zrelejših letih!