Trend staranja populacije prinaša državam razvitega sveta že nemalo izzivov, tudi ali predvsem na področju zdravstva. Lekarništvo ni pri tem nobena izjema. Podaljševanje življenjske dobe je vzročno in posledično povezano z zdravljenjem kroničnih bolezni, ki praviloma zahtevajo redno uporabo zdravil. V marsikateri od razvitih državah vidimo, da se s temi izzivi spoprijemajo na različne načine. Eden izmed načinov je širjenje kompetenc lekarniških farmacevtov, ki lahko samostojno zdravijo manj nevarne bolezni tudi z zdravili na recept (tako imenovani farmacevti predpisovalci) in tako razbremenijo primarno zdravniško službo. Drug način je uvajanje novih storitev (recimo Pregled uporabe zdravil) s katerimi obvladujemo težave in stiske ljudi zaradi hkratnega zdravljenja bolezni z več zdravili.

Slovenski lekarniški farmacevti smo zelo proaktivni, spremljamo novosti v tujini in jih skušamo uvajati tudi v našem okolju. Primer je storitev pregled uporabe zdravil. Gre za individualen pogovor med pacientom in magistrom farmacije, kjer poskuša slednji s koristnimi nasveti zagotoviti, da pacient bolje spozna svoja zdravila in jih pravilno ter ustrezno uporablja. Med pogovorom, ki poteka v ločenem prostoru lekarne, magister farmacije preveri razumevanje pacientovega zdravljenja z zdravili, prepozna morebitne težave kot posledice napačne rabe zdravil in predlaga ukrepe. Magister farmacije pacientu svetuje in odgovori na vsa vprašanja, povezana z uporabo zdravil na recept, prehranskih dopolnil, zeliščnih pripravkov, zdravil brez recepta ter pojasni, kako na delovanje zdravil vplivajo prehrana, navade in življenjski slog. Ob zaključku pogovora in pregleda magister farmacije za pacienta pripravi tudi seznam zdravil in ga zapiše na Osebno kartico zdravil, ki je namenjena boljšemu pregledu jemanja zdravil, priporočljivo pa jo je zdravniku predložiti tudi pri zdravniških pregledih. 

V okviru Lekarniške zbornice Slovenije smo vzpostavili sistem, ki omogoča pridobitev in ohranjanje kompetence za omenjeno storitev. V Pomurskih lekarnah imamo že šest magistrov farmacije, ki izvajajo to storitev. Narejena je bila tudi študija, ki dokazuje, da lahko pri pacientih bistveno izboljšamo sodelovanje pri zdravljenju z zdravili. Neskladno jemanje zdravil s priporočili ali neuporaba zdravil predstavljata velik zdravstveno finančni problem. Na to med drugim opozarjajo najnovejša ameriška in evropska priporočila zdravljenja arterijske hipertenzije, ki posebej izpostavljajo pomen preverjanja sodelovanja pri zdravljenju povišanega krvnega tlaka z zdravili, saj je slabo sodelovanje pri zdravljenju glavni vzrok neuspeha zdravljenja. Vemo pa, da je povišan krvni tlak v svetu vodilni razlog prezgodnje smrti, pretežno zaradi posledic ishemične srčne bolezni in možganske kapi. 

Pregled uporabe zdravil se izvaja že v marsikateri slovenski lekarni, a večinoma gre za samoplačniško storitev, saj nam do sedaj še ni uspelo prepričati politike, da bi za to zagotovila sredstva. Če ima torej praktično sleherni Anglež s kroničnimi boleznimi enkrat letno možno izkoristiti tak nadgrajen posvet z magistrom farmacije pa zdravstveni sistem državljanom Slovenije tega še ne omogoča, kar je velika škoda.

Velikokrat se zdi, da se politika, tako na državni kot lokalni ravni, do lekarništva obnaša precej mačehovsko. Kot da pozabljamo, kako visoko so postavljene že zahteve za vpis na enovit magistrski študij farmacije – niti praktično odličen uspeh v srednji šoli in zbranih 90 točk vsako leto ne zagotovi vpisa. Zdravstvena politika visoko izobraženega kadra v lekarnah ne izkoristi dovolj, včasih se mi zdi, da se nam z novimi ukrepi celo posmehuje. Administrativnega dela nam nalaga čedalje več. Če smo nekdaj v lekarni vnesli in preverili le nekaj podatkov je sedaj teh čedalje več. Večino časa moramo zreti v računalniški zaslon in preverjati oziroma vnašati potrebne podatke, ki s stroko nimajo prav nobene povezave. To lepo prikaže zadnji tak primer: ob kopici podatkov je naša naloga tudi vnašanje in preverjanje številke, ki predstavlja delovno organizacijo v kateri je zdravnik, ki je recept predpisal zaposlen. Februarja pa prihaja novost, ko bomo morali v poseben sistem vnesti prav vsako škatlico zdravila, preden ga bomo izdali pacientu. Spet bo pretežen del časa šel za administracijo na račun človeka.
Si predstavljate, da bi se lahko vsaj enkrat letno vsedli z magistrom farmacije, preverili jemanje vaših zdravil in ga vprašali kar vas zanima glede zdravil? Ali pa, da bi vam magister farmacije smel izdati eno škatlico zdravila, ki bi vam ga zmanjkalo? Četudi bomo to uvedli pri nas že letos, pa bomo še vedno dobro desetletje za razvitejšimi državami!