Povišana telesna temperatura je med najpogostejšimi stanji, zaradi katere ljudje pomoč in nasvet poiščejo v lekarni. Sama po sebi ne pomeni bolezni, pač pa je le simptom mnogih bolezenskih stanj, ki se manifestirajo tudi skozi povišano telesno temperaturo. Torej je povišana telesna temperatura obrambni mehanizem telesa, s katero se organizem zoperstavlja povzročitelju in ga na tak način želi uničiti.  

Zvišana telesna temperatura je dvig telesne temperature nad 37C merjeno pod pazduho oziroma nad 37,5C merjeno v ustih, nad 37,8C merjeno rektalno ali nad 38C merjeno v ušesih. Kot smo uvodoma že zapisali, je to zaščitni odziv organizma na okužbo ali poškodbo in poveča obrambne mehanizme telesa. Normalno se preko dneva telesna temperatura zvišuje in znižuje. Najnižja je približno ob 6. uri zjutraj, najvišja pa med 16. in 18. uro popoldan. Nastajanje toplote je nujni vzporedni proces presnove, zato se pri povišani telesni temperaturi hitrost kemičnih reakcij v telesu odvija hitreje. 

Telesno temperaturo nadzoruje del možganov, ki se imenuje hipotalamus. Telesna temperatura je pravzaprav odraz nastavitve termostata hipotalamusa. O zvišani telesni temperaturi ali hipertermiji govorimo, ko se telesna temperatura dvigne nad normalno telesno temperaturo. Ta nastane zaradi dviga hipotalamične nastavitve vrednosti temperature v višje območje ali zaradi motenj, ki preprečijo, da bi bilo oddajanje toplote iz telesa tako veliko kot njeno nastajanje. 
Ker je vročina obrambna reakcija, jo lahko izzovejo različni dejavniki, imenovani pirogeni. Pirogeni, povezani z mikroorganizmi vdrejo v telo in delujejo na možganski center za uravnavanje temperature ter sprožijo signal za dvig telesne temperature. Telo se tako preko povišane temperature brani pred mikroorganizmi. Povišana telesna temperatura namreč lahko pomeni smrt za nekatere mikroorganizme občutljive na toploto ali pa prepreči razmnoževanje in rast drugih mikroorganizmov, saj se ob povišani telesni temperaturi zniža nivo železa, cinka in bakra v serumu, ki so potrebni za razmnoževanje bakterij. Tudi zato velikokrat opozarjamo, naj se telesna temperatura ne znižuje prehitro, ampak šele ko doseže mejno vrednost. Pri otrocih je to nekje 38,5C (razen pri otrocih, ki so podvrženi vročinskim krčem – pri teh znižujemo pri nižji vrednosti), pri starejših, srčnih in pljučnih bolnikih pa znižujemo povišano telesno temperaturo že pri nekoliko nižjih vrednostih! 

Pirogen povzroči, da se prestavi nastavitvena vrednost temperature v hipotalamusu na višje območje. Dejanska telesna temperatura je tako nižja od nastavljene in to sproži naraščanje temperature. Človek to občuti kot mrzlico, ježenje in drgetanje. To so torej znaki, ki nakazujejo, da se nam telesna temperatura zvišuje. Ko dosežemo nastavitveno temperaturo, postane koža topla in vlažna. Ko delovanje pirogena oslabi (zaradi imunskega sistema oziroma delovanja temperature na mikroorganizme ali zaradi uporabe zdravil), se nastavitvena vrednost temperature vrne v področje normale. Telo je za to vrednost pregreto, zato se začno odvijati mehanizmi oddajanje toplote; človek se začne znojiti in koža postaja hladna – vročina se tako znižuje!

Sedaj bolje razumemo nastanek povišane temperature. Verjamem pa, da vzrokov, ki privedejo do povišanja telesne temperature ni potrebno podrobneje opisovati. Vsak izmed nas se je namreč s povišano temperaturo že srečal ob prebolevanju prehlada ali gripe – torej virusnih okužbah. Tudi bakterijske okužbe so mnogokrat razlog vročine, prav tako cepljenje, rast zobkov pri otrocih, mnoge poškodbe in tudi stanje izsušenosti.