O prediabetesu govorimo takrat, ko je raven krvnega sladkorja višja od normalne, a ne dovolj visoka, da bi postavili diagnozo sladkorne bolezni. Koncentracija glukoze oziroma krvnega sladkorja se v telesu spreminja iz minute v minuto, a načeloma naj ne bi presegla 6,0 mmol/L na tešče oziroma 11 mmol/L po hranjenju. Na prediabetes lahko kažejo izmerjene vrednosti od 6,1 mmol/L  do 6,9 mmol/L na tešče – v tem primeru govorimo o mejni bazalni glikemiji.

Kaj se takrat dogaja v telesu? Iz trebušne slinavke se sprošča hormon inzulin, ki pomaga glukozi pri vstopu v celice, te pa jo uporabijo za proizvodnjo energije. Pri ljudeh s prediabetesom telesne celice ne zmorejo običajnega odziva na inzulin. V trebušni slinavki se zato poveča nastajanje inzulina, s čimer želi telo kompenzirati slabši odziv celic na privzem glukoze. Sčasoma se trebušna slinavka »utrudi«, saj ne zmore slediti povečani potrebi po proizvodnji inzulina. Koncentracija glukoze v krvi začne naraščati, pojavi se prediabetes. Študije kažejo, da se v takem primeru, če ne ukrepamo, v obdobju desetih let razvije sladkorna bolezen tipa 2.

Kako lahko ukrepamo? Prediabetes je povezan z debelostjo, zlasti če je povečan obseg trebuha oziroma se kopiči maščoba v trebušni votlini – v notranjih organih, posebno v jetrih, pa tudi v trebušni slinavki, z zvišanim holesterolom in/ali maščobami v krvi in visokim krvnim tlakom. Za preprečitev ali odložitev pojava sladkorne bolezni tipa 2 je priporočljivo, da osebe s prediabetesom in preveliko telesno težo to znižajo ter postanejo telesno dejavne. Že delno zmanjšanje telesne teže, za 5 do 7 odstotkov, ima lahko ugoden vpliv na zmanjšanje verjetnosti za pojav sladkorne bolezni. Tveganje dodatno znižamo, če k zdravi prehrani dodamo fizično aktivnost. Priporoča se vsaj 150 minut na teden zmerne dejavnosti. K temu prištevamo vsaj hitro hojo ali drugo intenzivnejšo telesno dejavnost, kot so kolesarjenje, tek, plavanje ipd. Idealno bi bilo, da smo aktivni vsaj pol ure dnevno, vsaj pet dni v tednu.

Kako ugotovimo prediabetes? Na žalost gre za stanje, ki ga prek simptomov ali znakov praktično ni mogoče zaznati. Dober kazalec je meritev glukoze v krvi. To lahko preverite tudi v lekarnah, kjer ponujamo merjenje glukoze v kapilarni krvi. Merjenje glukoze v krvi priporočamo predvsem ljudem s povečanim tveganjem, kamor prištevamo ljudi s preveliko telesno težo, ženskam, ki se jim je med nosečnostjo pojavila nosečnostna sladkorna bolezen, ljudem, ki imajo bližnje sorodnike s sladkorno boleznijo, in vsem starejšim od 45 let.