Nastopil je nekoliko hladnejši čas in s tem tudi večja verjetnost obolevanja za prehladnimi obolenji. Beseda prehlad se je namreč začela uporabljati že v 16. stoletju in izvira iz besede hlad oziroma hladno. Opazili so namreč, da so znaki prehlada podobni znakom, ki se pojavijo, ko smo izpostavljeni hladnemu vremenu. V 18. stoletju pa je ameriški politik in znanstvenik Benjamin Franklin pravilno dognal tudi to, da prehlad ljudje pogosto staknejo drug od drugega in kakor je takrat dejal Franklin, ko se skupaj vozijo v kočijah. Danes kočij skorajda ne uporabljamo več, a prehlad je še vedno med nami in nam zna pošteno zagosti.  
Prehladna obolenja so torej poznana že stoletja nazaj; a s to razliko, da so nekoč razpolagali z veliko manjšim številom zdravil in pripravkov, ki danes učinkovito lajšajo simptome prehladnih obolenj. Zato so se takrat poslužili nasvetov in zakladov iz babičinih skrinj, ki so dobrodošla podpora zdravljenju z zdravili tudi danes. Nekaj teh preverjenih recepti, ki so jih poznale že naše babice in pomagajo pri prebolevanju prehlada, bomo danes tudi obudili. 

Med najstarejše sodi vroča kokošja juha, ki nam jo naše babice znajo tako lepo ponuditi, kadar zbolimo. Ugotovili so, da juha zavre migracijo levkocitov, ki so vzrok za vnetje in nastanek prehlada in gripe. Nekaj bo zagotovo na tem, najverjetneje pa svoj učinek, kakor vedno, doda ne samo juha, pač pa tudi in predvsem ljubezen, razvajanje in skrb tistih, ki nam jo ponudijo. Zato posezimo po njej že ob prvih znakih prehlada.
V kolikor je telesna temperatura povišana, postopajmo preudarno. Povišana telesna temperatura je namreč obrambni mehanizem telesa, saj se preko povišane temperature telo spopade s povzročitelji bolezni in jih skuša uničiti. Zato je povišana telesna temperatura pravzaprav koristna in mora biti njeno zniževanje premišljeno in to šele takrat, ko doseže kritično mejo (nad 38 ⁰ C), kar so vedele že naše babice. Te so se ponavadi poslužile metode potenja. Bolnik je moral nujno v posteljo, kar danes zaradi hitrega tempa življenja radi spregledamo. Pokrit s toplo odejo in okrepčan z vročimi napitki je telo pripravil do potenja in s tem do samozdravljenja povišane telesne temperature. Potenje so pospešili s čaji iz bezga in lipe, ki potenje spodbujata, a hkrati strogo zabičali, da se je po potenju nujno takoj preobleči v suha oblačila. Prav tako so se dobro izkazali obkladki mešanice vode in kisa, v katere so ovili noge, a pri tem pazili, da niso nog in celotnega telesa preveč ohladili. 
Zagotovo v babičino skrinjo sodijo tudi čaji, saj s pitjem toplega čaja pomagamo ohranjati vlažnost sluznice. Le ta je bistvena, ker vemo, da je suha sluznica  veliko bolj dovzetna za virusne okužbe. Virusi namreč dalj časa preživijo v suhem okolju, ki je značilno za hladnejše mesece, pa tudi za naše domove, ki jih ogrevamo s centralno kurjavo, ki suši zrak. Tudi zato babice priporočajo vdihovanje kamiličnega čaja ali slane vode. Še bolje je, če za odrasle dodamo nekaj kapljic evkaliptusovega eteričnega olja, ki uničuje bakterije in s tem zmanjšuje možnost zapletov. 
Pogosto ob prehladu potožimo zaradi bolečega in vnetega žrela. Zagotovo bodo babice najprej pomislile na grgranje žajbljevega čaja, ki deluje tudi protivnetno. Lahko se poslužimo tudi grgranja slane vode, pa tudi kamilice ne bodo odveč. Če bomo v med dali nekaj nageljnjevih žbic in pustili čez noč, bomo pripravili odlično sredstvo, ki se lahko uživa po žličkah in pomaga olajšati bolečino žrela. In kot tak bo dobrodošel tudi propolis. 
Nekoč so res znali izkoristiti dar narave in čebelji izdelki so bili eni izmed teh. Zato na ta dar tudi danes ne pozabimo. Uživajmo med in matični mleček in tudi tako okrepimo odpornost. 
Tudi kašelj zna biti pri prehladu precej moteč simptom. Zato se v prvi vrsti svetuje vlaženje sluznice s toplimi napitki ter grgranje. Dobrodošli so čaji iz slezenovca, materine dušice, jegliča, sladkega korena, navadnega komarčka in trpotca. Ti čaji razredčijo sluz, olajšajo izkašljevanje in sluznico ščitijo pred dražečim kašljem. Tudi smrekove vršičke so babice pripravile za obdobje prehladov. Izlužen sok v medu ali na sladkorju je namreč odličen v boju s kašljem. Kakor tudi črna redkev z medom, ki se uživa po žličkah. Karamelizirani sladkor raztopljen v mleku ali čaju je stari recept, ki še vedno učinkuje, hkrati pa doda nostalgično aromo.
Tudi česen nam babice pogosto znajo svetovati. Čeprav ga zaradi neprijetnega vonja, kar vztrajno zavračamo, pa je vendarle koristen in dobrodošel. Velja namreč kot učinkovito zdravilo proti okužbam, hkrati pa pospeši tudi potenje.
In ne boste verjeli, šal in kapa, ki so ju pogosto za nas spletle pridne roke babic, prav tako pomagata preprečiti okužbe. Z zavijanjem v šal namreč v nosu vzdržujemo višjo telesno temperaturo, ki ni ugodna za viruse, ki se najraje razmnožujejo pri 33 do 34⁰ C. Tople volnene nogavice in topla obutev preprečujejo, da bi nas zeblo v noge. Strokovnjaki so ugotovili, da se prehlad pogosteje pojavi, če nas zebe v noge. Ohladitev katerega koli dela telesa namreč upočasni pretok krvi v nosni sluznici, kjer se najpogosteje izgublja telesna toplota, zato lahko oslabi obramba proti virusom. 
Ob vsem tem pa je vsekakor pomembno, da prisluhnemo telesu in si privoščimo počitek. Če bomo to upoštevali, ponavadi imunski sitem kar sam opravi s prehladom, saj mu s počitkom omogočimo razmah moči samozdravljneja. A velikokrat pozabimo prav na to. Zato nikar ne preslišimo telesa, kajti včasih prosi zgolj počitka!

To je kar nekaj nasvetov iz zakladnice babičine skrinje in so lahko dobro dopolnilo k zdravljenju z zdravili. Kdaj bo v boju s prehladom kakšen izmed teh nasvetov dovolj in kdaj bo nujno poseči po zdravilu, bo znal presoditi farmacevt v lekarni, ki s svojim znanjem zna in zmore uspešno krmariti med ponujenimi babičinimi nasveti in zdravili, ki so včasih neizogibna.