Verjetno ste se že navadili, da vam v lekarni ob izdaji zdravil na recept poskeniramo vsako izdano škatlico zdravila. Še pred leti smo poskenirali EAN-kodo le ene od več škatlic istega zdravila. Zakaj je prišlo do spremembe pri izdaji zdravil?

V zadnjih letih se je po vsem svetu povečalo število ponarejenih zdravil. Gre za zdravila, pri katerih je lažno predstavljena njihova identiteta, izvor ali zgodovina. Pri teh zdravilih kakovost, varnost in učinkovitost niso bile preverjene, kot je to obvezno pri avtentičnih zdravilih. Ponarejena zdravila se pogosto izdelujejo v razmerah, ki ne ustrezajo dobri proizvodni praksi, in do bolnikov ne prihajajo samo po nezakonitih poteh, ampak tudi prek zakonite dobavne verige. Zato je EU vzpostavila obveznost opreme vseh zdravil, ki se izdajajo na recept, z zaščitnimi elementi. S tem je omejila vstop ponarejenih zdravil na svoj trg.

Eden od zaščitnih elementov je edinstvena oznaka, ki jo sestavljajo šifra proizvoda, serijska številka, številka serije in datum izteka roka uporabnosti. Gre za oznako, ki je edinstvena za vsako posamezno škatlico zdravila. Ob proizvodnji proizvajalec podatke vnese v vseevropski informacijski sistem in jih na posameznem pakiranju natisne v obliki dvodimenzionalne črtne kode in v človeku berljivi obliki zapisa. Ob izdaji v lekarni farmacevt s skeniranjem edinstvene oznake na vsaki škatlici zdravila preveri podatke. Izdati sme le škatlico zdravila, katere edinstvena oznaka je v sistemu opredeljena kot primerna za izdajo, kar nam zagotavlja, da ne gre za ponarejeno zdravilo.

Poleg edinstvene oznake ima vsaka škatlica zdravila še pripomoček za zaščito pred poseganjem v ovojnino. Pripomočki za zaščito pred poseganjem v zdravilo so lahko v različnih oblikah, vsem pa je skupno, da onemogočajo nepooblaščeno poseganje v zdravilo. Zaščitni pripomočki so npr. nalepka, perforacija, pred posegom varna zaporka ...). Ob izdaji zdravila mora biti ta pripomoček na zunanji ovojnini zdravila nepoškodovan, s čimer dokazujemo, da se v zdravilo ni fizično posegalo.

Prej smo opisali sistem preverjanja avtentičnosti zdravil. Omenimo še, da farmacevt pri izdaji zdravilo deaktivira, kar onemogoča, da bi ponovno prišlo v sistem in se čez čas izdalo drugemu uporabniku. Zato je zelo pomembno, da ob dvigu zdravil v lekarni preverite, ali zdravila res potrebujete. V praksi se na žalost občasno zgodi, da zdravnik pusti v sistemu predpisan obnovljiv elektronski recept za zdravilo, ki ga bolnik ne potrebuje več. Kadar v lekarno po zdravila ne pride bolnik osebno, lahko po nepotrebnem dvigne zdravilo, ki ga bolnik več ne potrebuje. Že zaradi zagotavljanja in sledljivosti razmer shranjevanja je taka zdravila neprimerno vzeti nazaj v lekarno in izdati drugi osebi. Hkrati pa to onemogoča še opisan sistem preverjanja avtentičnosti zdravil. Taka zdravila sicer morate vrniti v lekarno, a jih ta ne sme izdati nekomu drugemu, pač pa jih da med odpadna zdravila, namenjena uničenju.

Preverjanje avtentičnosti zdravil od magistrov farmacije zahteva dodatno zadolžitev in nas časovno obremenjuje. Po eni strani spodkopava naša prizadevanja, da bi ob stiku z bolnikom čim več časa namenili strokovnemu posvetu in čim manj raznim administracijskim opravilom. Po drugi strani pa sistem razumemo kot doprinos k zagotavljanju zdravil, ki jim lahko zaupamo. Zdravila so vsekakor proizvod, pri katerem pričakujemo najvišjo stopnjo kakovosti, o kateri ne sme biti dvoma.