Probiotiki so živi organizmi, ki imajo pozitiven učinek na gostitelja, če jih le-ta zaužije v dovolj veliki količini. Najdemo jih lahko v živilih, ki se prodajajo v trgovinah v obliki jogurtov ali napitkov. V lekarnah jih lahko dobite v obliki prehranskih dopolnil, dva izmed teh probiotičnih izdelkov pa sta registrirana kot zdravili.

Uživanje probiotikov dejansko nadomesti ali vsaj nudi podporo bakterijam, ki so del normalne črevesne flore in imajo za gostitelja zelo pomembno vlogo. Pomagajo pri uničenju toksinov (škodljivih snovi), izdelujejo nekatere vitamine ter nas varujejo pred okužbami. Prav tako imajo vlogo pri preprečevanju nekaterih obolenj, kot so želodčna razjeda, rak debelega črevesja in vnetna črevesna bolezen.

Zelo zanimivo je, kako ti organizmi naselijo naša prebavila. Prvič se z njimi srečamo med porodom, a se priprava začne že mesece prej. Laktobacili, ki prvi naselijo človeška prebavila, se na materinih spolovilih začno razmnoževati že tekom nosečnosti. Novorojenček pride v stik z njimi med porodom skozi porodni kanal. V osmem mesecu nosečnosti se na prsih nosečnice razmnožijo bifidobakterije, ki jih novorojenček zaužije s prvim mlekom iz materinih prsi. Te bifidobakterije izločajo kisline in druge snovi, ki delujejo antibiotično ter tako uničujejo potencialno nevarne organizme. Bifidobakterije pomagajo pri presnovi ogljikovih hidratov ter izdelujejo in izločajo v vodi topne vitamine. Pri dojenčkih predstavljajo kar 95 % črevesne flore, a se z odraščanjem njihov delež precej zmanjša. Vendar omenjene bakterije niso edini prebivalci črevesne flore. Že v prvem tednu življenja se priselijo nekatere druge bakterije (Streptococcus salivarius, Neisseria spp., ...). Vir teh bakterij so predvsem materina usta, v katera dojenčki radi (nagonsko?) vtikajo svoje prstke. Tako ustno votlino otrok, še preden nastopi puberteta naseljuje preko 100 različnih vrst mikroorganizmov, katerih količina presega 10 milijard. Glavnina bakterij pa se nahaja v prebavni cevi (tankem in debelem črevesju). Ocenjujejo, da se v prebavilih odraslega človeka nahaja do 100 bilijona teh mikroorganizmov, kar za več kot 10-krat presega število človeku lastnih celic.
Nedavne raziskave so dokazale, da igrajo mikroorganizmi prisotni v črevesni flori pomembno vlogo pri razvoju našega imunskega sistema. S produkcijo maščobnih kislin pospešijo zdravo rast celic prebavil. S sproščanjem nekaterih drugih snovi pa zavirajo rast in škodljivost patogenih mikroorganizmov. Z razgradnjo škodljivih snovi, ki jih zaužijemo bi naj preprečile celo nastanek rakavih celic.

Če se vrnemo nazaj na probiotike, lahko ugotovimo nekatere dokazane ugodne učinke na ljudi. Predvsem so uspešni ob pojavu diareje, kar je tudi indikacija obeh registriranih probiotičnih zdravil. Driska je velikokrat povzročena z antibiotiki, predvsem širokega spektra, ki dodobra zdesetkajo črevesno floro, kar ima neugoden vpliv na črevesni ekosistem, saj omogoči naselitev škodljivih bakterij. Če uporabljamo probiotike preventivno ali ob z antibiotiki povzročeni diareji, moramo biti pozorni, da mineta med odmerkom antibiotika in probiotika vsaj dve uri. Z odmerjanjem probiotika nadaljujemo še 3 do 7 dni po končanem zdravljenju z antibiotikom. Uporaba probiotikov se izkaže kot uspešna tudi pri preprečevanju ali lajšanju potovalne diareje. Priporoča se, da jih začnemo jemati že nekaj dni pred potovanjem. Z uživanjem nadaljujemo ves čas potovanja ter prenehamo šele nekaj dni po vrnitvi domov. Poleg driske bi naj nekatere probiotične kulture (Lactobacillus GG) preprečevale pojav atopije pri otrocih.

Jemanje probiotikov je na splošno dokaj varno. Uživanje lahko včasih povzroči napenjanje ter nelagodje v prebavilih. Jih pa odsvetujemo bolnikom z oslabljenim imunskim sistemom.
Ker je na trgu veliko različnih izdelkov z različnimi kulturami, poleg tega pa za določene težave ali starostne skupine priporočamo določene probiotike, vam svetujem, da se pred odločitvijo za ustrezen izdelek posvetujete v lekarni. Farmacevti smo seznanjeni tudi z najnovejšimi podatki, kot je denimo študija objavljena pred kratkim v Farmacevtskem Vestniku. Raziskovalci so primerjali vsebnost probiotičnih kultur v različnih izdelkih, ki so na našem tržišču. Kot pričakovano je bila vsebnost probiotičnih kultur skladna z deklaracijo proizvajalca pri obeh zdravilih, a obenem le pri enem izmed dvajsetih prehranskih dopolnil. Pri ostalih bodisi ni bilo prisotnih dovolj živih bakterij, bodisi niso bile prisotne vse navedene vrste.