Od pojava virusa sars-cov-2 in pandemije bolezni covid-19 je znanstvenikom in farmacevtskim družbam v rekordno kratkem času uspelo pripraviti in medicini dati na voljo učinkovito metodo za dokazovanje prisotnosti virusa (hitri antigenski testi in predvsem PCR-testi) in cepivo proti covidu-19. Od ugotovitve prvih primerov okužb z virusom sars-cov-2 v Vuhanu na Kitajskem bo minilo dve leti, a v tem času še nismo dobili protivirusnega zdravila za uporabo v domačem okolju. Občasno smo sicer bili deležni novic, da posamezne farmacevtske družbe razvijajo in preverjajo nove učinkovine, v zadnjem času pa se zdi, da je prihod novih zdravil zelo blizu.

Najbližje uporabi je najverjetneje zdravilo molnupiravir, ki ga v partnerstvu razvijata družbi MSD in Ridgeback. V fazi preizkušanja sta tudi že učinkovina AT-527 družb Roche in Atea ter PF-0732133, ki jo testira farmacevtska družba Pfizer.

Zdravniki so med pandemijo bolezni covid-19 preizkusili različna zdravila. Čeprav so nekatera med njimi vlivala precej upanja, na žalost nobeno ni prineslo tako želene rešitve. Tudi pri nas sicer že uporabljajo pri nekaterih bolnikih protivirusno zdravilo remdesivir, a se mora to aplicirati v žilo in je torej namenjeno izključno uporabi v bolnišnicah. Velika prednost novih, trenutno še preizkušanih učinkovin je to, da jih lahko zaužijemo skozi usta. To pomeni, da jih bomo, ko in če jih regulatorne agencije odobrijo, lahko dobili v lekarni in jih po navodilu magistra farmacije tudi sami odmerjali v domačem okolju. Torej nam ne bo treba iti v zdravstveno ustanovo, niti ne bo potrebna hospitalizacija.

Na kratko poglejmo, na kakšen način ta zdravila delujejo. Molnupiravir se vgradi v nastajajočo virusno RNK-molekulo in jo tako okvari, da se ne more sestaviti funkcionalen virus. Podobno delujeta nova molekula AT-527 in prej omenjeni remdesivir. Molekula PF-07321332 deluje nekoliko drugače. Inhibira encim, odgovoren za cepljenje polipeptidnih verig na manjše funkcionalne proteine, ki tvorijo virus, in tako prepreči nastajanje novih virusov.

Trenutno so omenjena zdravila v fazi preizkušanja na bolnikih oziroma se preizkušanje bliža koncu. Evropska agencija za zdravila še ni odobrila nobenega izmed njih, najbližje presoji je najverjetneje molnupiravir, za katerega so že bili javnosti sporočeni podatki, da so z uporabo pri bolnikih z blago do zmerno obliko covida-19 za 50 % zmanjšali tveganje za hospitalizacijo ali smrt.

Protivirusna zdravila se bodo najverjetneje uporabljala ob prvih znakih okužbe, ob potrditvi prisotnosti virusa sars-cov-2. Pričakuje se, da bo učinek tem boljši, čim bolj zgodaj ob bolezni ga bomo uporabili.

Ob omembi protivirusnih zdravil se nam zastavlja vprašanje, ali bodo nadomestila cepljenje. Ne, ta protivirusna zdravila delujejo tako, da ustavijo ali vsaj upočasnijo razmnoževanje virusa, ne morejo pa ga uničiti ali odstraniti. Glede tega se še vedno zanašamo na naš imunski sistem. Pri tem so mu cepiva zelo v pomoč, saj ga opremijo z informacijami, da je na virus pripravljen. Tudi cepiva neposredno ne uničijo virusa, niti ga ne odstranijo. Cepiva so le pomoč našemu imunskemu sistemu. To je tudi odgovor na vprašanje, zakaj so cepiva načeloma pri imunsko oslabljenih osebah manj učinkovita v primerjavi s posamezniki z dobro delujočim imunskim sistemom.

Ne glede na to pa si od prihoda protivirusnih zdravil veliko obetamo. Če se bodo izkazala za učinkovita in varna za uporabo, prinašajo s sabo res veliko upanje, da bomo pandemijo covida-19 končno obvladali.