Holesterol je za organizem nujno potreben, a če ga je v telesu preveč, se začne nalagati na stene krvnih žil. Zaradi tega se žile postopno ožijo in posledično zamašijo, kar pa lahko privede do resnejših težav z zdravjem. Povišane vrednosti holesterola v krvi ima skoraj polovica odraslih prebivalcev razvitega sveta, med njimi smo zelo visoko uvrščeni tudi Slovenci.        

                                                                           
Kaj je holesterol? 
Holesterol je voskasta, maščobi podobna snov, ki se nahaja v vsaki telesni celici, saj je sestavni del vseh celičnih membran. V grobem lahko holesterol v krvi razdelimo na dve vrsti in sicer na LDL holesterol, ki ga pogovorno imenujemo tudi  »slab« holesterol in na HDL holesterol ali »dober« holesterol.
 
Normalne vrednosti holesterola
Pri zdravih osebah si želimo, da je vrednost skupnega holesterola pod 5 mmol/l, LDL holesterola pod 3 mmol/l, HDL holesterola nad 1 mmol/l in vrednost trigliceridov pod 2 mmol/l. 

Kako lahko s prehrano vplivamo na vrednosti holesterola v krvi? 
Če želimo s spremembo prehrane vplivati na vrednosti holesterola v krvi, se ne smemo popolnoma odpovedati maščobam v prehrani. Maščobe so energijsko bogate snovi, ki jih človeško telo nujno potrebuje za normalno delovanje in so ključna sestavina celičnih membran in žolča. Nujne so tudi pri prenosu in zagotavljanju v maščobah topnih vitaminov (A,D,E,K), brez katerih naše telo ne bi pravilno delovalo. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) moramo z maščobami pokriti nekje do 30% celotnega dnevnega energijskega vnosa. 
Pri tem je zelo pomembno katere maščobe uživamo. Prekomerno uživanje nasičenih maščobnih kislin dviguje nivo, tako celokupnega, kot tudi slabega holesterola in zvišuje tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, debelosti, povišanega krvnega tlaka in nekaterih vrst raka. Nasičene maščobne kisline se nahajajo predvsem v: mesu, govejem loju, kokosovi masti, palmini masti, maslu, sladki in kisli smetani, piščančji koži, mastnih sirih, sirnih namazih in mleku. Naš organizem je sposoben proizvesti dovolj nasičenih maščobnih kislin, zato se priporoča uživanje teh živil v omejenih količinah. Posebno pozornost je potrebno nameniti klobasam, hrenovkam, mletemu mesu. To so živila pri katerih je maščoba očem nevidna in se zaradi tega sploh ne zavedamo njenega vnosa. Poznamo pa tudi nenasičene maščobne kisline, ki znižujejo raven celokupnega in slabega holesterola, pomirjajo vnetja, stabilizirajo srčni ritem, ter splošno dobro delujejo na organizem. Nenasičenih maščobnih kislin telo ne more samo proizvajati, zato jih moramo v telo vnesti s hrano. To so omega-3 maščobne kisline. Bogat vir omega-3 maščobnih kislin so predvsem mastne morske ribe (losos, skuša, sardela, tuna), nekatere sladkovodne ribe (postrv), pa tudi rastlinska olja, kot sta laneno in konopljino olje ter oreščki. Laneno olje je zelo dober vir rastlinskih omega-3 maščobnih kislin saj je edino rastlinsko olje, ki vsebuje več omega-3 kot omega-6 maščobnih kislin
Omega-6 maščobne kisline so prav tako nenasičene maščobne kisline, ki same po sebi niso slabe, problematična pa je lahko njihova prekomerna vsebnost v prehrani, saj pospešujejo vnetja. Najdemo jih predvsem v rastlinskih oljih (sončničnem, orehovem, konopljinem, koruznem, sojinem ter olju oljne ogrščice). Da v telesu ne prihaja do vnetij je pomembno doseči ravnotežje z uživanjem omega-3 maščobnih kislin, ki delujejo protivnetno. 
Posebno pozornost moramo nameniti trans maščobnim kislinam, ki so posebna vrsta nenasičenih maščobnih kislin. S prevelikim uživanjem trans maščobnih kislin se v telesu lahko poveča delež slabega LDL holesterola. Trans maščobne kisline nastanejo z delno hidrogenacijo rastlinskih olj (npr. pri proizvodnji margarin), lahko pa nastajajo med cvrtjem ali pečenjem ob večkratni uporabi istega olja. Živila, ki lahko vsebujejo več nezdravih trans maščob so predvsem v naprej pripravljene jedi: piškoti in krekerji, slano in sladko pecivo iz listnatega ali kvašenega testa, pite, torte, drobno pecivo, pokovka, žitne ploščice, jušni koncentrati in druga živila, proizvedena z uporabo delno hidrogeniranih rastlinskih olj. Če želimo zmanjšati vnos trans maščobnih kislin, je potrebno omejiti tudi uživanje ocvrtih živil (npr. pomfrit, krofi, pražena čebula). Pomembno je tudi, da maščob pri kuhanju ne pregrejemo. Trans maščobne kisline naravno najdemo tudi v mesu in mleku prežvekovalcev, vendar le-te ne predstavljajo grožnje našemu zdravju.

Koristni nasveti za zdravje

Če si želite, da bo vaša prehrana zdrava,  izbirajte čim bolj pusta živila živalskega izvora (manj mastno meso, mleko, mlečne izdelke). Najmanj enkrat tedensko v jedilnik vključite mastne morske ribe, ki so pomemben vir esencialnih omega-3 maščobnih kislin. Za pripravo hrane uporabljajte kakovostna rastlinska olja (oljčno, sončnično, sojino, koruzno ter olje oljne ogrščice) ter jih ne pregrevajte. Poslužujte se kuhanja obrokov doma, saj le tako veste kaj jeste. Uživajte več hrane, ki pomaga uravnavati holesterol. To so, fižol in stročnice, žita bogata s topnimi vlakninami (npr. oves), olivno olje, orehi, mandlji, ribe, korenje, avokado, česen, čebula, sadje in zelenjava z veliko C vitamina (peteršilj, pomaranča, cvetača, brokoli, paradižnik, ohrovt, kivi). Zdravo je pojesti nekaj oreščkov na dan (5 mandljev ali 2 oreha). Poleg uravnotežene prehrane je priporočljiva tudi telesna aktivnost in čim manj stresno življenje. 
V petek 7. aprila Vas ob dnevu zdravja, vabimo v Pomurske lekarne, saj bomo za vas izvajali brezplačne meritve celokupnega holesterola. Pridite in preverite kakšno je vaše zdravje, mi pa vam bomo ob meritvi postregli še s kakšnim dobrim  nasvetom.