Soja (Glycine max) je starodavna azijska rastlina, na Daljnem vzhodu že tisočletja poglavitni del prehrane. Največ soje še danes pojedo v azijskih državah, zaradi vse številnejših poročil o mogočih ugodnih učinkih na zdravje pa je uživanje soje naraslo tudi v zahodnem svetu.

Soja je stročnica iz družine metuljnic in ima zelo zanimive hranilne lastnosti. Vsebuje namreč veliko kakovostnih beljakovin, pretežno nenasičene maščobe ter veliko za srce in ožilje dobrodošlih topnih vlaknin, v zadnjih desetletjih pa je soja poznana predvsem kot izjemen prehranski vir izoflavonoidov.

Sojino zrnje vsebuje:

• zelo veliko kakovostnih beljakovin (skoraj 40 odstotkov), ki so po kakovosti enakovredne beljakovinam živalskega izvora in lahko služijo kot edini vir beljakovin v prehrani (vegetarijanci) ter zaradi posebne aminokislinske sestave (velik delež arginina, malo aminokislin, ki vsebujejo žveplo) sojine beljakovine ne obremenjujejo ledvic in zaradi tega sojo kot dobrodošel vir proteinov lahko uživajo tudi tisti z okrnjenim delovanjem ledvic;
• 20 odstotkov pretežno nenasičenih maščob (61 odstotkov večkrat nenasičenih, 24 odstotkov enkrat nenasičenih in 15 odstotkov nasičenih maščobnih kislin);
  veliko topnih vlaknin; 
• fitoestrogene (izoflavonoide in lignane).

Soja v kulinariki
Med sojine pridelke in izdelke sodijo: soja v zrnju, sveža soja, sojini kosmiči in kosmi, sojino mleko in mlečni izdelki, sojina skuta, sojina moka in zdrob, sojini kalčki, sojina omaka in druge oblike fermentirane soje. Sojo uporabljamo na dva načina: kot dodatek raznim jedem za njihovo obogatitev in kot samostojno jed. Kot dodatek uporabljamo sojino moko, ki jo primešamo drugim mokam, za omake, peciva, kruh, palačinke, ... Sojina zrna dodajamo solatam, juham in drugim jedem, sojino mleko pa kravjemu mleku. Sojino omako dodajamo v majhnih količinah (po kapljicah) juham, omakam ter mesnim in zelenjavnim jedem. Drugačne pa so samostojne sojine jedi, o katerih govorimo tedaj, kadar je v jedeh več soje, npr. v kruhu 3060 odstotkov.

Soja za zdravje
Zaradi vpliva na preprečevanje in lajšanje kroničnih bolezni lahko za sojo uporabimo izraz "funkcionalno živilo" živilo, ki ob rednem uživanju ob sicer zdravi in raznoliki prehrani vpliva na zdravje zunaj okvirov osnovne hranilne vrednosti. V zadnjih dvajsetih letih je bilo o soji in fitoestrogenih objavljenih več tisoč znanstvenih člankov, ki ugodne učinke na zdravje obetajo predvsem glede bolezni srca in ožilja, raka, osteoporoze, težav v klimakteriju in najbrž še česa.

Za zdravje srca in žil
Za učinke na srce in ožilje je potrebna soja kot "celo" živilo verjetno gre za seštevajoče se ugodne vplive sojinih beljakovin kot izoflavonoidov in topnih vlaknin. Redno uživanje soje varuje zdravje srca in ožilja z več plati: znižuje koncentracijo holesterola v krvi, ima antioksidativno delovanje, vazodilatorni (širi žile) učinek in izboljša občutljivost tkiv za inzulin.

Čvrstejše kosti
Dodajanje izoflavonoidov ali sojinih proteinov z izoflavonoidi je v nekaj raziskavah uspelo ustaviti pomenopavzalno izgubljanje kostnine pri ženskah oziroma izboljšati kostno maso. Verjetno izoflavonoidi v stanju zmanjšane količine endogenih estrogenov zaščitno delujejo prek vezave na estrogenske receptorje izboljšana aktivnost celic, ki gradijo kostnino, ter prek encimskih mehanizmov zavirajo delovanje celic, ki razgrajujejo kostnino. Za ohranjanje kostnine je pomembno tudi manjše izgubljanje kalcija z urinom, ki ga dosežemo, če živalske beljakovine nadomestimo s sojinimi.

Manjše tveganje za rak?
Antikancerogeno naj bi delovali predvsem sojini izoflavonoidi, podatkov pa je zaenkrat premalo za definitivne zaključke.

Manj klimakteričnih težav!
Soja je možna alternativa hormonski nadomestni terapiji v menopavzi, saj je edinstven naravni vir izoflavonoidov snovi, ki v organizmu povzročajo za zdravje ugodne "estrogenske" učinke. Uživanje vsaj 50 miligramov izoflavonoidov na dan že v 46 tednih ugodno učinkuje zoper najpogostejše klimakterijske težave.

Soja naj postane del vaše uravnotežene prehrane, pred začetkom jemanja različnih prehranskih dopolnil, ki vsebujejo sojine izoflavonoide, pa vsekakor ne bo odveč nasvet farmacevta.