Saj poznate reke: »Spet mi je natrosil neslanosti« ali pa »Kakšna neslanost« in »kakšne zasoljene cene« in celo »Pojdi se solit«…
Iz tega sledi, da je sol že od nekdaj precej čislana in dragocena. O tem pričajo tudi zgodbe; ena takih je o Martinu Krpanu, ki je tihotapil sol kot dragocenost. 

Sol je sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih. Zagotovo je, da sol hrani da okus – lahko bi rekli, da hrani doda neko dodatno vrednost. Vemo pa tudi, da je prekomerna poraba soli izredno škodljiva. Povečana poraba soli je povezana s pojavljanjem povečanega krvnega tlaka pri prebivalstvu. WHO je leta 2002 ocenila, da je vzrok za 62% cerebrovaskularnih bolezni in za 49% ishemičnih srčnih bolezni povišan krvni tlak.

Kaj torej govori v njeno prid in katera so dejstva, ki sol želijo omejiti?

Sol in njena uporaba skozi zgodovino
Človek je začel uporabljati sol z začetkom poljedelstva, ki se je razvilo na bregovih rek Tigrisa in Evfrata. V svoji skoraj dvajset tisočletij dolgi zgodovini se je sol izkazala tako s koristnimi kot s škodljivimi učinki. Najstarejše zapise z recepti za zdravljenje okuženih ran s soljo in pripravo napitkov za zdravljenje zaprtosti so našli v zapiskih na papirusu že v starem Egiptu. Hipokrat v stari Grčiji je že leta 460 pred našim štetjem ugotovil zdravilno delovanje soli pri zdravljenju nekaterih kožnih bolezni, lajšanju prebavnih težav in lajšanju dihanja z vdihavanjem par raztopljene soli pri nekaterih pljučnih boleznih. Že v srednjem veku je znana šola v Salernu izdala priročnik Umetnost, kako ostati zdrav, ki je priporočal uporabo soli v kruhu in hrani, obenem pa prvič  jasno opozoril na škodljivo uživanje pretirane količine soli. V 20. stoletju je bilo pomembno odkritje, da ima fiziološka raztopina soli podobne lastnosti kot plazma, kar je omogočilo zdravljenje z infuzijo v žile ter dajanje injekcij pod kožo in v mišico. 
 

Škodljivost soli
Medicinska znanost je ugotovila, da veliko soli v hrani lahko poveča tveganje za srčno-žilne bolezni. Zvišuje krvni tlak, ki je nevaren dejavnik tveganja za nastanek možganske kapi, srčnega infarkta, srčnega popuščanja, za razvoj ateroskleroze in bolezni ledvic. To so potrdile raziskave, s katerimi so ugotovili povezavo s količino soli in zvišanjem krvnega tlaka. Visok krvni tlak pogosto imenujejo tihi ubijalec, saj bolniki v začetnih letih bolezni, ki se lahko pojavi že kmalu po 20. letu starosti, nimajo bolezenskih znakov in se ne zavedajo, da imajo nevarno bolezen. Bolniki z zvišanim krvnim tlakom imajo trikrat večjo možnost, da razvijejo srčno bolezen ali utrpijo možgansko ali srčno kap, kot bolniki z normalnim krvnim tlakom. Verjetnost, da bodo umrli zaradi srčno-žilnih bolezni, je dvakrat večja. Nezdravljeni krvni tlak povzroči ne le srčno-žilne bolezni, ampak  tudi okvaro ledvic in oči. Z zmanjšanjem količine soli v prehrani lahko znižamo krvni tlak, še posebno kadar je to del zdrave prehrane. Ob manjšem soljenju  je tudi delovanje zdravil za znižanje krvnega tlaka učinkovitejše.  

Kakšni porabniki soli smo Slovenci? 
Po nekaterih ocenah je povprečna poraba kuhinjske soli v Sloveniji okoli 12 do 13 gramov na dan, druge ocene pa govorijo o še večji porabi, s čimer se Slovenija uvršča med večje porabnike soli v Evropi (po raziskavi Intersalt je v EU povprečje okrog 11 gramov na dan). Priporočeni dnevni vnos soli po standardih WHO je največ šest gramov soli na dan (2,4 grama natrija iz soli) za odrasle, za otroke pa tri grame soli na dan.
 

Skrita sol
Mnogo ljudi zmotno meni, da ne jedo preveč slane hrane. To opravičujejo z besedami: »pri nas doma ne solimo, kajšele dosolimo«. Vendar pa moramo upoštevati tudi skrito sol,  ki jo živila že vsebujejo, in dodano sol, saj tri četrtine priporočljive količine soli dobimo z že pripravljenimi živili - na primer v juhi, omakah, piškotih, kruhu,… 
Še večji problem je prehranjevanje v restavracijah. Kot primer podajmo zaužito pico - s tem zaužijemo 12 g soli, kar pomeni, da za 140% presežemo priporočeno količino dnevno zaužite soli. Dodatni vir soli je neustrezna priprava hrane in dosoljevanje pri mizi. Pri nas si hrano pri mizi dosoli približno 20% prebivalcev.
Prav tako je pomembno vedeti, da hrana vsebuje sol že pred kuhanjem. To količino ugotovimo tako, da  pred nakupom natančno preberemo podatke o soli v živilu. Sol je kemično natrijev klorid (NaCl), za naše zdravje je škodljiv natrij. Med podatki na ovitku hranila je navedena količina natrija ali soli. Kadar je naveden samo  natrij, izračunamo količino soli tako, da pomnožimo količino natrija z 2,5. Če torej kupimo že pripravljeno hrano iz podatkov na embalaži s hrano razberemo, da 100 g živila vsebuje 1, 2 g natrija, to pomeni, da je v omenjeni hrani 3 g soli. Torej že več kot polovico dnevno priporočenega vnosa. 
To je pa kar zasoljeno, kajne? 

Naslednjič bomo slanosti dodali še pikantnost. A ne bo niti zasoljeno, niti neslano! Življenje bomo namreč začinili!