O nevarnosti sončnih žarkov dandanes vemo že veliko. Skorajda vsak se zaveda nevarnosti sončnih opeklin, resnih kožnih obolenj in staranja kože. Še vedno pa se premalo zavedamo, da  z izpostavljenostjo soncu tvegamo tudi glavobol, sončarico in vročinski udar. 

Kako telo vzdržuje telesno temperaturo?
Telo samodejno vzdržuje optimalno telesno temperaturo z znojenjem, dihanjem, drgetanjem ter usmerjanjem pretoka krvi med kožo in notranjimi organi tako v mrzlem kot v vročem vremenu. Kadar pa je telo preveč izpostavljeno zelo visokim temperaturam, lahko pride do vročinskih motenj, kot so vročinska izčrpanost, vročinska kap in vročinski krči. 
Nevarnost je večja pri visoki zračni vlagi, ki zmanjšuje hladilni učinek znojenja, ter pri dolgotrajnih naporih, pri katerih mišice proizvajajo več toplote. Zato so nevarnostim v poletnih mesecih še dodatno izpostavljeni vsi tisti, ki preživljajo aktiven dopust (kolesarjenje, planinarjenje, pohodništvo, plezanje …), še posebej, ko oblačila ne prepuščajo dovolj zraka. Zlasti so za vročinske motnje dovzetni starostniki, pretežki ljudje ter bolniki z določenimi obolenji. 

Vročinska izčrpanost
Vročinska izčrpanost nastane zaradi večurne izpostavljenosti vročini. Obilno potenje in posledična izguba tekočine in elektrolitov povzročijo utrujenost, nizek krvni tlak in lahko tudi kolaps. Pri človeku opazimo utrujenost, slabost, nemir, zmedenost in obilno potenje. Kri zastaja v žilah nog, ki so zaradi vročine razširjene. Zato oseba pogosto, če stoji, omedli. Srčni utrip je hiter in šibek, koža je hladna, bleda in vlažna. Zaradi izgube tekočine se zmanjša volumen krvi, zato je krvni tlak znižan. 
Najpomembnejše je, da hitro nadomestimo izgubo tekočin in elektrolitov. Bolnik naj leži na hladnem, glava naj  bo nekoliko v nižjem položaju. Vsakih nekaj minut naj oseba po požirkih srka hladen napitek rahlo osoljene vode ali še bolje peroralno rehidracijsko raztopino. 

Vročinska kap
Vročinska kap je smrtno nevarno stanje zaradi dolgotrajne izpostavljenosti hudi vročini. Sposobnost telesa, da bi se z izhlapevanjem znoja hladilo samo, je zmanjšana. Vročinska kap pogosto nastopi nenadoma in zahteva takojšnjo zdravljenje. 
Opozorilni simptomi kot so vrtoglavica, glavobol in utrujenost lahko nastopijo, niso pa nujni. Znojenje se ponavadi zmanjša, a tudi to ni nujno. Koža je pordela, vroča in suha. Srčni utrip je pospešen in lahko doseže tudi 180 utripov na minuto. Dihanje je hitrejše in plitvejše, krvni tlak je lahko nespremenjen. Telesna temperatura, ki jo moramo izmeriti rektalno, naraste na 40 do 41 ⁰C. Oseba je zmedena, nastopijo lahko konvulzije in izguba zavesti. 
Vročinska kap brez takojšnjega zdravljenja povzroči trajne okvare ali smrt. Telesna temperatura 41 ⁰C je namreč kritična meja, le ena stopinja več je pogosto usodna. Zato je vročinsko kap potrebno nemudoma zdraviti s hlajenjem in hitrim prevozom v bolnišnico. Najbolje je, da osebo zavijemo v mokro rjuho, jo damo v mrzlo kopel ali jo hladimo z ledom! V bolnišnici osebo dodatno oskrbijo! 

Vročinski krči
Vročinski krči so boleče krčenje mišic, ki nastanejo ob pretiranem potenju, zaradi naporne dejavnosti v hudi vročini. Povzroči jih prevelika izguba tekočin in elektrolitov. Težave so pogoste pri fizičnih delavcih ter pri športnikih. Vročinski krči se pojavijo nenadoma v rokah, mečih ali stopalih, so boleči in osebo onesposobijo nadaljnjih aktivnosti, saj so mišice trde, in napete. Pomembno je, da nadomestimo tekočino in elektrolite in aktivnosti prilagodimo temperaturnemu stanju.

Sončarica
Sončarica je posledica pretiranega izpostavljanja močnim sončnim žarkom, njeni simptomi pa so podobni kot pri vročinski izčrpanosti ali vročinski kapi. Zato tudi zahteva enako zdravljenje in ukrepanje (hlajenje, nadomeščanje tekočin in elektrolitov, hladen in temen prostor …).

Glavobol
Pogosta poletna nadloga so glavoboli. Dokazano je, da je v več kot polovici primerov vzrok možno pripisati prav izpostavljenosti soncu in visokim temperaturam, pa tudi prehladnemu zraku iz klimatskih naprav. Zato je pomembno, da temperaturna razlika med notranjim in zunanjim prostorom ne sme presegati treh stopinj. 

Kaj torej storiti v poletni mesecih?
S preudarnim ravnanjem lahko preprečimo vročinske motnje kljub temu, da sonce neusmiljeno pripeka in se živo srebro na termometrih silovito povzpne na visoke vrednosti. Zagotovo je na nas odgovornost, da znamo presoditi zmožnost in nujnost določenih opravil v poletnih mesecih. Tako se je potrebno izogibati napornim dejavnostim  na prostem ob vročem in sončnem vremenu. Oblačila naj so zračna in pri roki naj ne zmanjka hladne vode. Večkrat sezimo po njen, telesu pa namenimo tudi hlajenje s prhanjem. 

In zavedajmo se, da je spogledovanje s soncem lahko tudi nevarno! Zato se z njim spogledujte previdno!