Suha koža - kurilna sezona in nižje temperature so grožnja zdravi koži!
Suhi koži primanjkuje medcelične maščobe, posledično tudi vlage, ki je zaščitni sloj in je kot naravna krema iz maščobe, potu in vlažilnih sredstev. Ta sloj omogoča prožnost najvrhnejše plasti kože, rožene plasti. Rožena plast naredi kožo odporno proti zunanjim vplivom in jo varuje pred izsušitvijo.
NARAVNI MEHANIZMI
Za hidrirano kožo je najbolj zaslužna epidermalna lipidna plast ali maščobna pregrada, ki jo izločajo celice povrhnjice in keratinociti. Ta plast se nahaja tik pod roženo plastjo kože. Za lažje razumevanje, če si celice povrhnjice predstavljamo kot zidake, jih maščobna pregrada povezuje kot malta. Med temi celicami najdemo še druge specifične snovi, hialuronsko kislino, ureo in druge naravne vlažilce, ki preprečujejo, da bi voda skozi povrhnjico izhlapevala.
Maščobna plast je pri ljudeh lahko stanjšana, pri nekaterih celo spremenjena. Slednja velja predvsem za bolnike, ki so nagnjeni k preobčutljivostnim reakcijam in z njimi povezanimi bolezenskimi stanji (astma, seneni nahod, atopijski dermatitis). Stanjšana maščobna pregrada pa je značilna za starejše ljudi, saj pri njih celice povrhnjice pešajo in ne zmorejo več proizvajati toliko maščobe.
VZROKI SUHE KOŽE
Nižje temperature, bolj suh zrak in ogrevanje prostorov, ki zrak dodatno izsuši, so dejavniki, ki povzročijo povečano izgubljanje vode skozi povrhnjico. Če je koža zdrava, ustrezno negovana in sposobna zadrževati vodo, ta izguba ni toliko izrazita. Nasprotno je pri ljudeh s stanjšano ali spremenjeno maščobno pregrado, posebno pri otrocih, starejših in bolnikih. Zato se je potrebno ustrezno zaščititi pred mrazom in kožo ustrezno negovati. Pomembno je, da se zavedamo, da z nadomeščanjem vode v telesu (več pijemo) ne ohranjamo hidriranosti kože, saj vodo v telesu natančno regulirajo drugi organski sistemi.
ZNAKI
Prvi znaki izsuševanja kože so suha, groba, hrapava in srbeča koža, ki kasneje tudi pordi, se močneje lušči in poka. Zaradi tega se lahko koža sčasoma vname, saj je medsebojna povezava celic povrhnjice kože slabša in škodljive snovi (bakterije, glivice) lažje prodrejo v notranjost. Gre za t.i. izsušitveni ali zimski dermatitis, ki se najpogosteje pojavi na hrbtišču rok, pri starejših na golenih, ker je slabša prekrvavitev, pri otrocih pa na ličkih in nadlahteh.
NEGA SUHE KOŽE
Včasih se premalo zavedamo, da je umivanje potrebno zgolj zaradi higienskih razlogov. Pogosto opažamo, da nekatere mamice pretiravajo z umivanjem in zato otroška koža hitro postane izsušena. Uporaba mil, dišav, čistil in pretirano umivanje povzroča za občutljivo kožo dodatne težave. Pogosto kopanje spere maščobo s kožne površine in to omogoči, da se koža izsuši. Zato pri vsakodnevnem tuširanju svetujemo uporabo mila le na predelu pazduh, stopal in genitalij, na drugih delih telesa pa milo uporabljajmo zgolj enkrat tedensko. Voda je tista, ki povsem zadostuje, da se znoj spere s telesa.
Zelo primerne za nego suhe kože so oljne kopeli, saj pomagajo, da na koži ostane več zaščitne maščobe. Po tuširanju ali kopeli je pomembno, da se koža ne drgne do suhega, ampak se samo nežno popivna in takoj namaže z maščobo, ki bo nadomestila lipidno bariero. Tudi mleko za kožo se lahko uporabi, vendar je mleko navadno premalo mastno. Včasih je zadosti že, če uporabimo katerokoli kremo, pomembno pa je, da je čim bolj mastno. Vam pa svetujemo, da se v lekarni posvetujete z lekarniškim farmacevtom glede ustreznega pripravka, saj so na voljo številni pripravki in prav je, da izberete najprimernejšega glede na stanje kože. Pripravki morejo vsebovati maščobe, ki so po sestavi podobne kot v naši koži. Maščobe živalskega izvora so po sestavi bolj podobne naravnim maščobam v povrhnjici kot maščobe rastlinskega izvora. Na voljo so tudi pripravki, ki s pronicanjem v kožo to hidrirajo ne le z maščobo, ampak tudi z dodatki kot so urea, hialuronska kislina in drugi. Če je izrazita težava luščenje, lahko pomagajo luske odstraniti kreme s salicilno kislino, ki jih predpiše zdravnik. Odraslim se včasih tudi svetuje, da po nanosu takšnih zdravil kožo prekrijejo z zapornim (okluzivnim) povojem. Pri otrocih je uporaba takšnih povojev prepovedana.
Koža je ogledalo človeka – zato si vsak želi, da bi bila večno otroška, gladka, napeta in sijoča. Za to lahko veliko naredi vsak posameznik. Pozimi je potrebno kožo zaščititi in ustrezno negovati. Pri tem ne pozabimo tudi na sonce, ki je največji sovražnik kože tudi pozimi. Sonce poškoduje kožo v smislu izgube strukture in elastičnosti ter pigmentacije.