Tokrat bom začel z anekdoto, ki sem jo slišal pred mnogo leti. Sorodnik je gradil hišo in je rabil mizarja. Pomislil je na sovaščana, sicer izurjenega v svojem poslu, a z majhno hibo. Rad je namreč (pre)globoko pogledal v kozarec. Ker je delo potekalo na višini, mu zjutraj, da siromaka ne bi imel na vesti, ni ponudil alkoholne pijače. Kot se je izkazalo pozneje – »usodna« napaka. Mizar namreč zaradi tresenja rok ves dopoldan ni uspel z načrtovanim opravilom. Lastnik novogradnje je nad mizarjem obupal, saj je sprevidel, da iz te moke ne bo kruha. Pred odhodom sta si privoščila kozarec špricarja, nakar je presenečeno opazil, da se mojstru roke več ne tresejo. Na svojo žalost je sprevidel, da je za neopravljeno delo bila kriva njegova pretirana previdnost.  Konec anekdote je pozitiven, vsaj kar se opravljenega dela tiče. Ker se mojstru roke niso več tresle, je z delom do večera končal. Sorodnik je le pazil, da mu je redno stregel z alkoholno pijačo v odmerku, ki ni pretirano ogrozil njegovih koordinacijskih sposobnosti.

Tremor ali tresavica je bolezensko tresenje, zlasti pri boleznih živčevja. Gre za hitro, ritmično tresenje mišic, udov in drugih delov telesa. Tresenje je predvsem opazno na določenih delih telesa: rokah, glavi, ustnicah in jeziku ter celo obrveh. Do majhne stopnje se tremor pojavlja pri sleherniku, a lahko postane izrazit ob občutku strahu, nemira ali izčrpanosti.
Tresenje lahko povzroči določeno stanje, recimo padec krvnega sladkorja ali določene bolezni (hipertiroidizem, Parkinsonova bolezen). Pri slednji je tremor ritmičen, počasen, navadno na rokah, pa tudi na nogah, glavi in čeljusti, ki pri hotenih gibih preneha, ojači pa se ob stresu. Včasih gre za stanje (esencialni tremor), ki ga ne moremo povezati z drugim obolenjem. Zanj je značilno drobno tresenje, ki se lahko pojavlja familiarno in se lahko okrepi pri gibih. Poznan je tudi izraz senilni tremor, ko gre za tresenje prstov rok in /ali brade v starosti. Podobno kot v anekdoti opisan primer odtegnitve alkohola, lahko tresavico povzroči odtegnitev katerega izmed zdravil, recimo zdravila za pomirjanje oziroma uspavanje benzodiazepinskega tipa. Še več je takih zdravil, ki tresavico povzročijo, recimo nekatera zdravila za astmatike, zdravila za hitrejše praznjenje zgornjih prebavil, zdravila za zdravljenje srčnih aritmij, zdravila za zdravljenje motenj razpoloženja (depresij, psihoz), zdravila zoper oslabelo srce, idr.

Tremor, predvsem esencialnega tipa, lahko zdravimo z zdravili, čeprav v osnovi nobeno izmed uporabljenih zdravil ni prvenstveno registrirano za ta namen. A v praksi se je izkazalo, da različna zdravila bolj ali manj uspešno blažijo težave, povezane s tresavico. Med taka zdravila spadajo nekatera zdravila za zdravljenje bolezni srca in povišanega krvnega tlaka, ti. beta blokatorji (propranolol), zdravila za zdravljenje epileptičnih napadov, pomirjevala benzodiazepinskega tipa ter nekatera zdravila za zdravljenje depresivnih stanj (mirtazepin). Tremor poskušajo včasih odpraviti ali vsaj omiliti z nekaterimi kirurškimi posegi ter injiciranjem botulin toksina.

Čeravno tremor ne predstavlja življenje ogrožajočega stanja, pa lahko pomembno vpliva na kvaliteto življenja ter predvsem omeji sociološke stike. Neredko prizadeti trpi v samoti ter poskuša težave reševati z alkoholom.

Možnosti samozdravljenja v primeru tremorja praktično ni, zato lekarniški farmacevti takim bolnikom svetujemo obisk zdravnika. Sami lahko preverimo, če morebiten vzrok ni v zdravilih ter ponudimo določene nasvete, ki bodo težave ublažile. Tako odsvetujemo živila, ki vsebujejo veliko kofeina (kava, pravi čaj, kokakola) ali zdravila (tudi namenjena samozdravljenju), ki pospešijo srčno frekvenco in tremor. Tresenje rok zmanjšate, če držite komolce ob telesu, polivanju pa se izognete z uporabo posebnih kozarcev (nedrseče dno), s pitjem iz kozarca, ki ga ne napolnimo v celoti ter  z uporabo slamice.