Nastajanje urina je stalen proces, ki se odvija v ledvicah. Za odtok urina se odrasel človek zavestno odloči ali pa ga še nekaj časa zadržuje. Ko zmožnost zavestnega zadrževanja urina odpove, naše nadziranje ni več mogoče – pojavi se nehotno uhajanje urina ali urinska inkontinenca. Težava, ki jo mnogi predobro poznajo, a o njej težko spregovorijo. Tudi zato, ker daje občutek nemoči, manjvrednosti, obupa in negotovosti. Ker velikokrat s seboj nosi potrebo po pomoči in sočasno strah, da nas zaznamuje s predsodki tistih, ki o težavi niso seznanjeni. A to temino neznanja in predsodkov je potrebno razbliniti in ljudi ozavestiti, da tudi z inkontinenco lahko živimo polno, aktivno, zadovoljno in dostojanstveno življenje! 
Inkontinenca se lahko pojavi v katerikoli starostni skupini in čeprav je ne moremo opredeliti kot del normalnega staranja, se njena pogostnost s starostjo stopnjuje. 

Vrste in vzroki inkontinence:
Urinska inkontinenca je lahko posledica okužbe (cistitis), povzročijo jo lahko tudi stranski učinki zdravil (antiholinergiki, antipsihotiki, nevroleptiki, diuretiki, sedativi, hipnotiki,…), slabša gibljivost, zmedenost, pitje kofeinskih pripravkov in alkohola,… Nastane tudi zaradi sprememb v možganih, sečnem mehurju ali sečnici ter zaradi bolezni živcev, ki oživčujejo sečni mehur, kar se dogaja predvsem v starosti. 
    
Težave, ki jih inkontinenca povzroča:
Inkontinenca vsekakor ni zgolj medicinski problem in ne vodi zgolj v problem uporabe predlog ali plenic, na kar večina ljudi ob pojmu inkontinenca takoj pomisli. Problem inkontinence je veliko bolj obsežen in večplasten. Brez zdravljenja se stanje slabša, prihaja lahko do okužb sečil in mehurja, stalna prisotnost urina na koži povzroča srbeče in pekoče izpuščaje, prisoten je lahko neprijeten vonj po urinu,… Prav tako je inkontinenca problem socialnega vidika, saj velikokrat inkontinenčni ljudje zaradi strahu in sramu opustijo družabno življenje, stike in aktivnosti ter se prepustijo osami. Prav tako je urinska inkontinenca neredko razlog za nastanitev starostnika v oskrbni dom, kar vodi v potrtost in depresijo. In navsezadnje; inkontinenca lahko pomeni za človeka tudi problem ekonomskega značaja, saj potrebuje za obvladovanje težav kar nekaj pripomočkov. 

Zdravljenje:
Za optimalno zdravljenje je potrebno skrbno poznavanje težav bolnika. Kajti tudi inkontinenco je potrebno zdraviti vzročno. V kolikor je inkontinenca posledica okužbe, se predpiše antibiotična terapija. Pri ženskah v menopavzi velikokrat zadostuje hormonska nadomestna terapija ter ustrezno zdravljenje pri hipertrofiji prostate pri moških. Prav tako se v določenih primerih, predvsem pri urgentni inkontinenci, predpišejo zdravila, ki sproščajo mehur (urospazmolitiki). Če je inkontinenca psihogene narave, je potrebna tudi psihoterapija. Včasih se odločijo tudi za elektrostimulacije in magnetne stimulacije ali pa se odločijo za operativni poseg.

Kaj lahko storimo sami?
K uspešnemu zdravljenju in obvladovanju inkontinence lahko veliko pripomoremo tudi sami - z enostavnimi, splošnimi, a zelo učinkovitimi ukrepi. Ti so prioriteta v zdravljenju, a ker se stanje izboljšuje počasi, je potrebno posameznika vzpodbuditi k vztrajnosti.

• Nadzor nad mehurjem in uriniranjem se lahko ponovno pridobi z določenimi tehnikami, znanimi kot trening mehurja in Keglove vaje. 

Trening mehurja se izvaja z rednim odvajanjem urina vsaki dve uri in to ne glede na to, ali bolnik čuti potrebo po uriniranju ali ne. Hkrati k treningu mehurja dodamo še Keglove vaje, ki krepijo mišice medenične dna in zadržujejo urin v mehurju. Izvajajo se tako, da se med uriniranjem (lahko kadarkoli, ne zgolj med uriniranjem) stisnejo mišice medeničnega dna tako močno, da se zaustavi tok urina. Zadrži se 10 sekund in se večkrat ponovi. 

• Pozornost je potrebno nameniti tudi telesni teži! Prevelika telesna teža namreč pritiska na mišice mehurja in jih oslabi. Prav tako lahko mišice oslabijo zaradi napenjanja, ki ga povzroča zaprtje. Zato je k prehrani potrebno dodati vlaknine (polnozrnata živila, sadje in zelenjava). 
• Izogibati se je potrebno alkoholu, kofeinu, sladkorju, začinjeni hrani ter kislemu sadju in sokovom, ker lahko razdražijo urin in sprožijo uhajanje urina.
• Urinirati je potrebno dvakrat – to pomeni, da se po uriniranju počaka nekaj sekund in nato poskusi še enkrat!
• Če gre za stresno inkontinenco, se lahko spretno obvlada tako, da se ob kašljanju in kihanju prekriža noge!
• Velikokrat si bolniki, v strahu pred uhajanjem urina, »pomagajo« tudi tako, da pijejo manj tekočine in jo zreducirajo na minimum. A to početje še zdaleč ni pomoč! Škoduje namreč ledvicam, telo se izpostavlja dehidraciji (izguba tekočin), urin se preveč skoncentrira, kar je rizični dejavnik nastanka ledvičnih kamnov, hkrati pa je koncentriran urin bolj dražeč za kožo. 

Vse to so nasveti, ki pripomorejo, da uhajanju urina vsaj nekoliko uidemo in ga ublažimo. Vsekakor pa so dobrodošli, velikokrat celo nujni, pripomočki za obvladovanje težav z uhajanjem urina. Katere in kako jih izbrati, pa preberite v eni izmed naslednjih številk Vestnika!