V drugi polovici poletja, ko se to že rahlo prevesi v jesen začne cveteti ambrozija. Gre za zelo alergeno rastlino, ki marsikomu pošteno zagreni življenje. V lekarnah tokrat že tretjič v letu opazimo pogostejše povpraševanje po zdravilih za lajšanje alergijskega rinitisa. Prvič smo ga zaznali ob koncu zime, ko začno cveteti nekatera drevesa, kot so breza, leska in jelša. Najbolj značilna sezona alergijskega rinitisa je spomladi in zgodaj poleti, ko cveti trava. 

Bolniki z alergijskim rinitisom, bodisi zaradi podcenjevanja bolezni, bodisi zaradi nezadovoljstva z obravnavo, pogosto iščejo sami rešitev svojih težav in zato niso tako uspešni, kot bi lahko bili. V zadnjih letih sicer farmacija ni uspela na tržišče pripeljati novih zdravil, se pa naše znanje o bolezni in pristopih k (samo)zdravljenju izboljšuje. Ena od novosti so tudi aplikacije na pametnih mobilnikih, ki preko spremljanja simptomov in znakov olajšajo posvet z zdravnikom ali farmacevtom. 

Primer aplikacije je MASK-Air, ki jo je razvila skupina mednarodno priznanih alergologov in je od letos na voljo tudi v slovenskem jeziku. Gospo A., ki je tokrat uporabila aplikacijo, je ta vsak dan povprašala po simptomih. Ob obisku lekarne je farmacevt z zaslona mobilnika hitro prebral kateri simptomi ji povzročajo težave in v kakšni jakosti. Kratek pogled na zaslon mu je zadoščal, da je izbral ustrezno zdravilo, ki bo olajšalo njene simptome. Brez teh podatkov bi se najverjetneje odločil za zdravilo, ki je običajno prva izbira, a v tem primeru ne bi dosegel želenega učinka. Podatki, ki jih vnašamo v aplikacijo ne omogočajo le izbire zdravila, pač pa tudi pomagajo razbrati situacije, ko je potreben obisk zdravnika. 

Opisan primer je le prikaz, kako nam moderna tehnologija lahko pomaga. Poznavanje novih pristopov izboljšuje tudi strokovni pristop lekarniških farmacevtov. Na primeru alergijskega rinitisa nas opominja na katere simptome moramo biti pozorni in kako jih lajšati. Novejša priporočila glede (samo)zdravljenja alergijskega rinitisa uvajajo ocenjevanje jakosti simptomov (kar že vključuje omenjena aplikacija) s pomočjo vizualno analogne lestvice. Gre za analogijo ocenjevanja bolečine, ko to opredelimo na lestvici med 0 in 10. Za farmacevta je ta podatek, torej ne samo kateri simptomi vas težijo, pač pa tudi v kolikšni meri so izraženi, zelo dobrodošel. Kot v zgoraj opisanem primeru lahko hitreje izberemo ustrezno zdravilo oziroma se odločimo za druge ukrepe.

Gospe A. je v lekarni farmacevt svetoval pršilo s glukokortikosteroidom. Opozoril jo je na potrebo po redni uporabi, saj drugače učinek ne bo zadosten. Pred uporabo nosnega pršila z zdravilom ji je priporočal izpiranje nosu s fiziološko raztopino. To lahko izvaja tudi čez dan, z namenom čiščenja nosne sluznice in spiranja alergenov z nje, a ne v roku ene ure po uporabi pršila. Gospa A. še ni uporabljala takega pršila, zato ji je svetoval pravilno uporabo. Pri aplikaciji nosnega pršila je potrebno skloniti glavo, konico pršila usmeriti proti lateralni strani nosu (z desno roko v levo nosnico in obratno). Z apliciranjem zdravila stran od septuma povečamo učinek in zmanjšamo pojavnost lokalnih neželenih učinkov (kraste, krvavitve). Hkrati z aktivacijo pršila je priporočljiv normalen, miren vdih skozi nos.

Na voljo imamo že precej aplikacij s področja zdravstva. Seveda niso vse ustrezne. Opisana aplikacija nudi precej podpore in prinaša določene koristi, hkrati pa se izogne skušnjavi, da bi v celoti nadomestila zdravnika ali farmacevta, kar ji štejem v velik plus. Mislim, da je prava smer razvoja modernih tehnologij v zdravstvu tista, ki nam olajša odločitve in prihrani čas, hkrati pa še vedno omogoča neposreden človeški stik.