Krvni tlak in holesterol (predvsem LDL-holesterol) sta pomembna dejavnika, ki vplivata na pojavnost srčno-žilnih bolezni. Večje so njune vrednosti pri posamezniku, večja je verjetnost za pojav katere od bolezni srca in ožilja v prihodnosti. Kje je torej meja med normalnimi in povišanimi vrednostmi in kakšnih vrednosti si želimo.

Enostavnejši odgovor nam daje krvni tlak, zato začnimo pri njem. Verjetno je marsikomu poznan podatek, da je meja, kjer se začne povišan krvni tlak (hipertenzija), pri 140/90 mmHg. Običajno si želimo pri vseh bolnikih s hipertenzijo znižati krvni tlak pod to vrednost. Pri večini bolnikov, ki zdravljenje dobro prenašajo, si želimo doseči ciljni krvni tlak vrednosti pod 130/80 mmHg. Hkrati pa se pri ljudeh s hipertenzijo izogibamo pretiranemu zniževanju krvnega tlaka. V več raziskavah se je pokazalo, da tveganje za zaplete, ki jih lahko prinese zdravljenje, prevlada nad koristjo (velja predvsem za nekatere skupine bolnikov, kot so starejši in bolniki s pridruženo koronarno boleznijo), zato znižanje sistoličnega krvnega tlaka pod 120 mmHg ni smiselno. Pri večini bolnikov je tako ciljni sistolični krvni tlak med 120 in 129 mmHg. Pri starejših od 65 let pa je ciljni sistolični krvni tlak med 130 in 139 mmHg in diastolični krvni tlak pod 80 mmHg. Do sedaj opisane vrednosti veljajo za bolnike s hipertenzijo. Za drugače zdravo populacijo velja, da je optimalen krvni tlak nižji od 120/80 mmHg, o normalnem krvnem tlaku pa govorimo pri vrednostih 120–129/80–84 mmHg.

Pri LDL-holesterolu je zadeva malce bolj raznolika. Verjetno je najširšemu delu populacije znana številka 5 mmol/l holesterola kot neki mejnik. A pri tveganju za srčno-žilne bolezni se ne opiramo na celokupni holesterol, pač pa na LDL-holesterol. Pri tem so številne raziskave postregle z nedvomnimi dokazi, da čim višji je, tem večje je tveganje za srčno-žilne dogodke. Hkrati so postregle tudi z dokazi, da z znižanjem vrednosti LDL-holesterola znižamo verjetnost srčno-žilnih dogodkov. Če recimo znižamo LDL-holesterol za 1 mmol/l, se verjetnost za pojav srčno-žilnih dogodkov v petih letih zmanjša za 22 odstotkov. Kakšna je torej ciljna vrednost LDL-holesterola?

Ciljne vrednosti so odvisne od ogroženosti za srčno-žilne dogodke, ki jo zdravnik izračuna na podlagi določenih podatkov (starost, spol, krvni tlak, holesterol, kadilski status) in pridruženih bolezni. Pri ljudeh z nizko ogroženostjo je ciljna vrednost LDL-holesterola pod 3,0 mmol/l. Pri posameznikih z zmerno ogroženostjo pod 2,6 mmol/l. Pri tistih z veliko ogroženostjo pod 1,8 mmol/l in pri tistih z zelo veliko ogroženostjo pod 1,4 mmol/l. Kadar oseba v obdobju dveh let doživi ponovni srčno-žilni dogodek, si zdravniki prizadevajo znižati koncentracijo LDL-holesterola pod 1 mmol/l.

Visok krvni tlak in visok holesterol nista bolezni. Sta pa kazalnika, ki ju lahko razmeroma enostavno in hitro določimo in zelo dobro napovedujeta srčno-žilne dogodke. Ti so lahko različni, recimo možganska kap ali srčni infarkt, nenadna srčna smrt in drugi. Gre za stanja, ki zahtevajo življenje ali to pomembno okrnijo. Zato je dobrodošlo poznavanje svojih vrednosti krvnega tlaka in holesterola, tako da jih občasno preverjamo. Pravočasna prepoznava previsokih vrednosti in ukrepanje, ki vsaj na začetku vključuje spremembo načina življenja, temu pa se kasneje pridruži zdravljenje z zdravili, lahko te dogodke odloži oziroma celo prepreči.