Uvodne besede so fraza, ki jo v vročih dneh pogosto slišimo. A kljub temu, da izrečenih besed ne razumemo dobesedno, so pogosto še kako resnične. Visoke temperature so namreč tesno povezane s tveganji za zdravje. Med njimi pogosti tudi vročinska kap in srčni infarkt ali kot ga laično poimenujemo srčna kap. 
 

Vročinska kap
Vročinska kap je smrtno nevarno stanje zaradi dolgotrajne izpostavljenosti hudi vročini. Sposobnost telesa, da bi se z izhlapevanjem znoja hladilo samo, je zmanjšana. Vročinska kap pogosto nastopi nenadoma in zahteva takojšnjo zdravljenje. 
Opozorilni simptomi kot so vrtoglavica, glavobol in utrujenost lahko nastopijo, niso pa nujni. Znojenje se ponavadi zmanjša, a tudi to ni nujno. Koža je pordela, vroča in suha. Srčni utrip je pospešen in lahko doseže tudi 180 utripov na minuto. Dihanje je hitrejše in plitvejše, krvni tlak je lahko nespremenjen. Telesna temperatura, ki jo moramo izmeriti rektalno, naraste na 40 do 41 ⁰C. Oseba je zmedena, nastopijo lahko konvulzije in izguba zavesti. 
Vročinska kap brez takojšnjega zdravljenja povzroči trajne okvare ali smrt. Telesna temperatura 41 ⁰C je namreč kritična meja, le ena stopinja več je pogosto usodna. Zato je vročinsko kap potrebno nemudoma zdraviti s hlajenjem in hitrim prevozom v bolnišnico. Najbolje je, da osebo zavijemo v mokro rjuho, jo damo v mrzlo kopel ali jo hladimo z ledom! V bolnišnici osebo dodatno oskrbijo! 
 

Srčni infarkt
Vročinksi val sleherno leto prizadene veliko ljudi, poveča se tudi umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja. Najbolj so tveganju izpostavljeni dojenčki, starejši ljudje, kronični bolniki in ljudje s srčnimi obolenji. Vročina namreč poveča obremenitev srca, kar pri ljudeh, ki imajo bolezni srca in ožilja, lahko vodi v odpoved srca in smrt.
Bolniki, ki prej še niso doživeli srčnega infarkta in so bili ustrezno zdravljeni v šestih urah od nastopa bolečine, imajo dobre možnosti za preživetje in ozdravitev. Prav zato je pomembno, da pravočasno prepoznamo znake srčnega infarkta. Glavni simptom srčnega infarkta je običajno BOLEČINA za prsnico ali »občutek polnosti prsnega koša«:
•    bolečina je tiščoča, pekoča, žgoča, stiskajoča.
•    Lahko se širi v vrat in spodnjo čeljust, v levo ramo in vzdolž leve roke, v zgornji del trebuha in nazaj v hrbet. 
•    Jakost bolečine se ne spreminja s kašljem, z globino dihanja, s spremembo položaja telesa ali s pritiskom na prsni koš.
•    Telesni napor jo poslabša.
•    Bolnika sili na bruhanje, se znoji in je v obraz bled ter čuti nemir.

Pomembno je vedeti, da simptomi srčnega infarkta pri ženskah niso povsem enaki simptomom infarkta pri moških. Ženske pogosto v prsih ne začutijo bolečine, pač pa predvsem utrujenost, bolečine v zgornjem delu trebuha in  slabost. Vzrok različne simptomatike je tudi v tem, da ženske pogosto razvijejo bolezni na mikrovenah, to so zelo majhne žile, ki dovajajo kri do srca, medtem ko moški pogosteje na večjih krvnih žilah, kar je tudi lažje diagnosticirati.

Kako ukrepati ob srčnem infarktu?
1.    Ob bolečini v mirovanju, ki traja več kot 5 minut, naj oseba vzame 500 mg acetilsalicilne kisline (Aspirin®, Aspirin Protect®, Aspirin Direct®, Aspirin pluc C ®, Cardiopirin®). Najbolje je, da tableto zgrize, saj bo tako učinek hitrejši!
2.    Takoj obvestimo urgentno medicinsko ekipo, s klicem na telefonsko številko 112
3.    Bolnik naj miruje; do prihoda reševalcev skrbno nadzorujemo in skrbimo za njegovo udobje (razrahljamo ovratnik...).

Kaj storiti, da vročina ne bo ogrožala našega zdravja?
•    Dnevno spijte vsaj dva litra tekočine, najbolje vode. Stopnjo hidracije najbolje zaznamo z občutkom za žejo in s pogostostjo uriniranja. Če gremo redko na      vodo, urin pa je temnejši, je to dodaten znak, da je treba zaužiti več tekočine. 
•    Ne uživajte pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja – te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. 
•    Prostore zračite zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. 
•    Zadržujte se v zaprtih, hlajenih prostorih. 
•    Doma se hladite s hladno prho ali hladno kopeljo. 
•    Oblačite se v bombažna ali lanena lahka, ohlapna oblačila. 
•    Nikoli ne puščajte nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu. 
•    Zunanje fizične aktivnosti omejite na jutranje in večerne ure. 
•    Omejite športno aktivnost. V času fizične aktivnosti spijte od dva do štiri kozarce hladne, brezalkoholne pijače na uro. 

In nikar ne pozabite; fraze, ki jih izgovarjamo kar mimogrede, so se razvile iz izkušenj.  Tudi fraza: »vroče je, da te kap«. Zato jo vzemimo zares in zdravje nam bo hvaležno!